Pojdi na glavno vsebino

Ubogi um

Nekaj besed o tem, kako preveč verjamemo v razum, mišljenje in logiko.

Manca Košir v svoji kolumni v Obrazih citira Marci Shimoff, ki navaja, da se baje » v človeku sleherni dan porodi v glavi okoli 60 tisoč misli, med njimi je kar 95 odstotkov takih, ki smo jih mislili že včeraj, predvčerajšnjim, pa še dneve pred tem. In od tega jih je pri povprečnem človeku 80 odstotkov negativnih!« Naj dodam še jaz ob tem nekaj svojih misli. Od nekdaj sem zelo zaupala umu in zato mi tile podatki gredo rahlo na živce. A po drugi strani že dolgo vem, kako ubog je um, ko mora razmišljati o neznanih, neraziskanih in nepojmljivih rečeh. Vsa zgodovina znanosti dokazuje, da smo se morali boriti za vsako novo odkritje. proti uveljavljenim prepričanjem, proti mišljenju, ki se ni hotelo preobraziti. Najprej je dolgo trajalo, da smo sploh začeli misliti, da bi lahko bilo kaj povsem drugačnega mogoče. Potem je spet dolgo trajalo, da smo tisto začeli iskati, odkrili in dokazali. Še najdlje pa je trajalo, da se je novo spoznanje uveljavilo. Pogosto so morala odkritja čakati dolga desetletja (včasih tudi več kot stoletje), da se je našel kdo, ki je verjel vanje in je omogočil, da je izdelek ali postopek postal uresničljiv, dostopen in da nam je prinesel olajšanje. Če pogledamo zadevo s te strani, ugotovimo, da lahko togost uma (v obliki predsodkov, prepričanj in trdožive volje, da bi obveljalo staro) izredno zavira razvoj človeštva, uveljavitev človekovih pravic, nove pristope k reševanju naših težav. Medtem ko bi srce popustilo v sočutju in sprejelo, kar ponuja ustvarjalni posameznik ali skupina, se um zlepa ne poda. Ponujen je članek z zanimivim odkritjem ... urednik znanstvene revije pa odloči, da zadeva ni primerna, da je nekoristna ali nebistvena in jo vrže v koš. Takih primerov je na primer cel kup v medicini in biologiji. Zato je nezaupanje v mišljenje še kako utemeljeno. Um ni sposoben doživljati sočutja, o njem zna le razmišljati. Ne zna čutiti odpuščanja, zna le povedati, po katerem postopku lahko to poskusimo doseči. Naše telo lahko objame, naše srce lahko vzdrhti, naša domišljija zna sanjati ... Um pa zna načrtovati, preurejati, analizirati ... in zato ga uporabljajmo samo za zadeve, ki jih obvlada. Če um sodeluje, je koristen, a če prevzame vodstvo, se izkaže kot omejen in topoglav, enostranski, občasno tudi nadut vodja. Primeren je za pomočnika, nikoli za gospodarja. Zato naj lepo stoji in čaka, da mu povemo, katera je njegova naloga. Odlično jo bo opravil. Ne pustimo, da nam zavlada, ker zna ravnati samo z znanim, odpove pa, ko je treba tipati v skrivnostnem in tveganem, ko je potrebno začutiti otroka, sočloveka ... i n sebe. Stara afriška ljudstva so verjela, da je sedež modrosti in prečiščenega mišljenja v srcu. Mislim, da so imeli prav. Kar ne gre skozi srce, ne more biti razumno.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...