Pojdi na glavno vsebino

Tvoja ladja

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Tvoja ladja

Poleti ob morju lahko opazujemo zanimivo primerjavo, ki govori o življenju.

Motorni čolni divjajo in kričeči ljudje na njih so navdušeni nad hitrostjo. Nič posebnega ni treba znati, da to počnejo, in ničesar dragocenega ne pripeljejo na obalo s seboj.

Na obzorju pa se premika trgovska ladja velikanka in počasi drsi proti pristanišču.

Opravila je dolgo pot in prinaša veliko. Zato, da je prispela, so bili potrebni jasna smer, veliko znanja in čas. Natovorili so jo in raztovorili jo bodo, tudi to zahteva kar nekaj časa in dela mnogih ljudi.

Nič, kar je dragoceno, ne pride do nas hitro, poceni, brez učenja in vlaganja.

Morda si želimo, da bi naše življenje nekoč pristalo kot bogato obložena ladja velikanka. Zato tovorimo dragocene trenutke v odnosih, tehtna dejanja, branje in učenje, ki nas usposabljajo za plovbo v vsakem vremenu, usklajevanje s posadko. Vodijo nas cilj, zavest svojega prostora in naloge ter skrb za skupno dobro.

Skozi svoj čas lahko drsimo počasi in mogočno. Obzorje je dovolj prostorno za vse, kar želimo prepeljati čez svoje morje do konca, in motorni čolni s svojim šviganjem nas ne motijo. Hvaležni stojimo na krovu v vetru, hvaležni za vse, kar nam je dano videti in prevažati na tej poti od rojstva do smrti.

Dragocenost našega tovora, ko stojimo na svoji ladji, nam je tako draga in tako velika, da lahko svojo plovbo uživamo skupaj z galebi, ki jo preletavajo.

Če le opazimo, da smo na njej.


Oznake: osebna rast pot

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...