Pojdi na glavno vsebino

Trening svobode

Vse ženske z družino si kdaj noro zaželijo popolne svobode. Pustiti vse, oditi … imeti čas zase in ne skrbeti več za nikogar.

Kadar se česa nočemo lotiti zares, začnemo sanjariti. Bolj je vizija megalomanska in bolj nas grabi nemir, bolj je jasno … da ne mislimo zares.

Vse velike korake je namreč treba vaditi. Kdor se je resnično odločil za vzpon svojih sanj in si želi priti na Himalajo, začne s pripravami. Pripravljenost za vajo je merilo naše resnične motivacije.

Najprej se usposobim za brezdelje: ko pol ure nič ne delam brez občutka krivde, sem na konju. Potem grem od doma za eno uro ne da bi se opravičevala. Potem vzdržim pogled sosede (mame, tašče …), ki ošine moje nepospravljeno stanovanje, in ocenim stanje svojega krvnega pritiska. Če je poskočil, lahko moja revolucija malo počaka. Trening naj se še malo nadaljuje.

Začnimo vaditi konkretne korake, s katerimi se usposobimo za uživanje brez občutkov krivde, za čas, ki ne koristi nikomur razen naši želji po ugodju in svobodi, za potepuške želje po mladostni breskrbnosti, ki bo v nas živela do konca dni, če smo res žive in pristne.

To je imenitna poletna vadba: namensko zapravljanja časa kot trening zaupanja v lastne občutke, v potrebe, katerih koristnost je jasna samo nam.

Želim vam veliko veselja v tej vsakodnevni vadbi, kajti vse, kar si bomo znale privoščiti potem, ko bomo v formi, bo bližnjim vzelo sapo.

In tako (brez sape namreč) bodo potem takoj globlje vdihnili in nazadnje nas bodo posnemali, kajti besede mičejo, vzgledi vlečejo, pristni užitki pa povezujejo!

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...