Pojdi na glavno vsebino

Težko je poslušati ... in kaj res slišati

Težko je poslušati ... in kaj res slišati

Vsi vemo, kako težko dosežemo, da nas kdo zares posluša. Nekaj misli o tem.

Patrice Ras v knjigi Umetnost poslušanja pravi: ”Poslušati pomeni, da se odpovemo nadzoru nad drugim. Dopuščamo mu svobodo, da vlada samemu sebi, sami pa umikamo svojo moč nad njim. Še globlje pa poslušanje pomeni, da se bomo morda počutili zmedene, da bomo dojeli, da ga ne razumemo, da mu ne znamo pomagati in še zlasti, da ga ne moremo rešiti. Spodaj pod vsem tem je torej žalovanje nad izgubo naše vsemogočnosti.”

Vsi se počutimo imenitno, ko znamo drugemu povedati kaj takega, da potem reče: ”Res si mi pomagal(a).”

Občutimo svojo vrednost v odnosu in doživimo potrditev. Ker je to zelo prijeten občutek, ga nenehno iščemo in žal tudi izsiljujemo.

Tudi ko kdo res doživi, da smo mu pomagali, gre navadno samo za to, da je zaradi našega odprtega poslušanja končno slišal samega sebe in dojel, kaj je zanj dobro. Delovalo je poslušanje. Vse, kar smo rekli, je bil samo dodatek.

Res, poslušati pomeni za hip izginiti. Se razpustiti v svojih pričakovanjih, v želji, da bi bili prepoznani kot pomembni in koristni za drago osebo ... ali celo edini in najboljši. Lahko se upremo nagonu po vplivanju, lahko iščemo drugačno držo, tisto, ki pripravi prostor za srečanje.

Lahko odkrivamo, da smo veliko bolj potrebni in dragoceni kot poslušalci kot govorci, in da je v tem posebna, tiha sreča, ki nas malo stane in nikoli nima žalostnih posledic.


Oznake: osebna rast posluh


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...