Pojdi na glavno vsebino

Stres je izgubljenost

Stres je izgubljenost

Glavni razlog za stresno vsekdanjost je, da pozabimo zavarovati svoj prostor in potem se počutimo izgubljene, saj smo brez zaledja.

Samo jasnost, kako in kam, nam daje mir. Pride pa le iz stika s svojim bistvom, ki govori v pomirjenem telesu.

Mirna moč spregovori šele v telesu, ki potone v tišino svojih neskončnih globin. Tam so odgovori, ki dajejo pravo smer. Srce monitorira organizem in sporoči možganom, kaj se nam dogaja in česa smo potrebni, odpre se jasno obzorje.

Zakaj je važen notranji prostor

Zavarovati svoj prostor pomeni, da vsak dan najdemo trenutke tišine, v kateri zavlada notranji mir in se zavemo sebe, dogajanja v globini in počutja, zlasti pa potreb. Ko začutim, kako mi je v vrvenju dneva, lahko dojamem, česa sem potrebna, da grem naprej, popravim smer, odločim kaj drugače, v predahu zahiram in izberem naslednji korak odgovorno in zavestno. Brez tega, da obstanem in da vse utihne, to ni možno.

Brez predaha izgubimo stik s tem, kar je za naše dobro počutje bistveno. Ostanemo brez zaledja. Brez tega pa se ne počutimo varne, zavlada občutek izgubljenosti "na tujem", kar privede do občutka ogroženosti.

Napetost je utemeljena

napetost, ki jo doživljamo, je torej povsem utemeljena. Dopovedujejo nam, da NI TREBA biti v stresu, naj torej vse mirno delamo ... to sem pogosto brala v kakem priročniku za notranji mir. V resnici pa je stres pošten signal napetega telesa, ki govori resnico. Pripoveduje nam, da se UPRAVIČENO počutimo ogrožene. Kajti če nimamo jasnega načrta za svoje korake in za pavze (premor, razmislek in oddih telesa), bomo gotovo delali stvari, ki se potem zapletajo, in sami bomo ustvarjali ovire na svoji poti. Napetost nam megli misli, zmede možgane in povzroča upad empatije tako do sebe kot do drugih. Zato je občutek stresne napetosti še kako upravičen, saj bistrovidno napoveduje težave, ki bodo prej ali slej res sledile. Obstajajo težave, ki niso odvisne od nas, a tudi tiste, ki jih sami ustvarjamo. V obeh primerih je stres vabilo, naj se ustavimo, pa čeprav le za deset minut, in preverimo, kako naprej. S tem preprečimo marsikaj neprijetnega in odvečno težkega.

Ustaviš se lahko le prej

Priznam: ni se lahko ustaviti. Bolj smo živčni, bolj se ženemo. A če si določimo tri pavze dnevno, je izvedljivo, čeprav bi bilo najbolje, da vsak od nas najde SVOJ način, pisan na kožo, kako obvladati dan, število pavz, uro in trajanje ter pogoje, v katerih jo res doživimo zdravilno. A lahko si izberemo to lepo nalogo, da premislimo in potem začnemo preverjati, katera bi bila za nas najboljša in izvedljiva možnost. IMPROVIZIRATI ODDIHA SREDI STRESA SE NAMREČ NE DA. V stresu vidimo in čutimo, kot da ni možno nič drugega, KER JE STRESNO STANJE NEUSTVARJALNO, je zastoj v slepi ulici.

Iščimo notranji mir in pot do vračanja vase. Veliko predlogov najdete v knjigah Vera vase, Pristno praznični, v rokovniku, ki bo kmalu izšel, kamor je Josipa je zlila vse svoje veliko znanje o telesu ter strokovne izkušnje o iskanju lahkotnejšega življenja, jaz pa svoje veselje do odkritih možnosti! Tudi v moji knjigi Blagor ženskam najdete predloge, da še dodatno zavarujete svoje gnezdo.

Ni se nam treba bati delovnega leta, če se opremimo in vsak dan poskrbimo zase!


Oznake: osebna rast stres

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...