Pojdi na glavno vsebino

STOJ!

Kritika, kizavestno ali nezavednoruši, je potrebno ustaviti na vratih.

Kadar kdo reče kaj kritičnega na naš račun, pa naj bo izrečeno sladko ali ostro, se je nujno takoj ograditi. Ustavimo ga na pragu.

"Hvala za mnenje. Morda mi kdaj koristi." Potem pa zaprem vrata za seboj in se vrnem k svojemu izbranemu delu in počutju.

Kritik ne sme nikoli najti odprtih vrat, vdreti v hišo in vse spremeniti ... kot vsiljiv prodajalec, ki se vrine in dokaže, kako je vse v naši hiši potrebno njegove intervencije.

Naš notranji prostor je naš in mi smo njegovi varuhi.

S kritikom se vedno pogovarjamo zunaj svojega doma.

Kar pove-prinaša-ponuja, je potrebno dobro pregledati. Naš dom je kot država, ki na meji preveri, kaj prinašajo obiskovalci.

Ne verjame zagotovilom o dobrih namenih. Preverja.

Dopuščati, da pride noter karkoli, od bomb do mamil, okužene hrane ali ponarejenega blaga, je neodgovorno in to drago plačamo.

Zato je vsak kritik dobrodošel, če ostaja zunaj.

Gorje, če se oblastno naseli v naši hiši.

Preglejmo, kdo trka na vrata, preden jih odpremo na stežaj.

Brez varnosti ne rastemo. V našo hišo naj vstopa, kdor prinaša dober kruh, dobro besedo, naklonjenost.

Če mislimo, da smo potrebni kritike, potem vprašajmo za mnenje tiste, ki ljubijo naš dom.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...