Pojdi na glavno vsebino

Starost ni obračun

Na pragu starosti delamo obračune, kajti vse mora biti že uspešno izpeljano.

Z otroki moramo imeti odlične odnose, oni sami morajo biti po splošnem mnenju uspešni, zdravi in vzgledni. Če se to ne dogaja, pomeni, da smo živeli napačno. S partnerjem mora vse teči kot po olju. Zveza je dokaz naši ljubeznskih (ne)sposobnosti. Dialog mora biti čudovit, spolnost vedno živa in osrečujoča, vsak dan bogato poln vsega možnega uživanja življenjske lepote. Telo naj bi vzdrževali kot dober avtomobil, delovalo naj bi brezhibno, čim manj šibkosti, gub, bolezni in težav. Vse, kar ni odlično, pomeni, da je kaj narobe z nami in da ne moremo biti veseli in ponosni nase. Finančno stanje mora biti zavidljivo, prijateljev cela čreda ... in še bi lahko naštevala. V tem okrutnem seznamu vsega, kar se mora dogajati, da si dovolimo veselje nad svojim življenjem, pa ni edine stvari, ki resnično lahko potolaži tako pogosto potrto srce starega človeka: njegove sposobnosti, da ljubi. Ljubiti pomeni, da znamo ovrednotiti vse svoje poskuse in si vedno ponuditi še eno možnost ... in to storiti tudi z drugimi. Pomeni, da smo sposobni sočustvovati s seboj brez pomilovanja, s toplino in razumevanjem. Pomeni, da nam te ljubezni ne more vzeti nič in nihče in da se zato počutimo na varnem. Vemo, da bo vedno kje kdo, ki naši ljubezen čuti, išče in sprejema, potem pa tudi vrača. Leta, bolezen, finančna stiska, razočaranja in krivice ne povejo prav nič o tem, koliko lahko še ljubimo in doživimo. Ljubezen, ki jo lahko gradimo kadarkoli, je najmočnejše zavarovanje za stara leta. Daje nam resnicoljuben pogled in moč, da med težavami vidimo prosto pot, prostor zase, obzorje vsega, kar lahko še doživimo. Do zadnjega diha imamo pravico in možnost doživljati veličino svojega življenja, vključno z vsem, česar nismo znali rešiti. Vedno lahko še kaj naredimo, da popravimo svoj pogled na krivice, se odpremo, poslušamo ljudi, ki se nam želijo približati, storimo kaj za ljudi, ki smo jih prizadeli. Starost ni čas, ko drugim in sebi kažemo, kaj smo vse dosegli. To ni kriterij za vrednotenje sebe, to ni jezik ljubezni. Starost je ustvarjanje, tako kot vsako drugo obdobje. Ustvarjanje novih trenutkov, vsak dan svežih odkritij o sebi in svetu,. Je obdobje najdenih zakladov, ki jih skriva vsak dan. Otroški pogled, ljubečo zamaknjenost v vse lepo in plemenito lahko prebujamo v sebi vsako jutro na novo in vsak večer lahko zaspimo v poglobljeni zavesti o skrivnostnih poteh življenja. Družba nam ne pomaga na tej poti, v revijah in na ekranu ne bomo našli prav veliko vzpodbud za staranje, ki osrečuje. Še nikoli prej nismo bili tako potrebni neodvisnosti in notranjega odmika od uveljavljenih standardov javnega mnenja. V sebi in v stiku z drugimi, ki jih je treba poiskati in jim kaj dati, pa so lahko naša leta polna živih občutkov povezanosti s svetom, lastne dragocenosti in vpetosti v ljubeče bivanje stvarstva. Glede tega, koliko smo lahko sposobni ljubiti, ni nobene razlike med otrokom, odraslim in starim človekom. Zlata nit, ki se plete celo naše življenje iz dneva v dan, je nevidna. A vsakokrat, ko se je dotaknemo, zažarimo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...