Pojdi na glavno vsebino

Stare finte

Ljudi, ki imajo nizko samospoštovanje, prepoznamo po tem, da se ne znajo v hipu odzvati, ko so poniževalno napadeni ali ko jim hoče kdo podtakniti občutek krivde. Če se ne počutiš dovolj dobrega, nimaš prisotnosti duha. Tisti, ki niso povsem prepričani v svojo vrednost, se ne znajo nemudoma, prisebno in spretno odzvati, ko hoče kdo igrati žrtev. Oglejte si dva primera.

Prijateljica vas ne pokliče cel mesec in tudi vi ji ne telefonirate. Potem se nekega dne oglasi in reče: »Zakaj me ne kličeš že cel mesec?« Ponosna ženska bo rekla: »Zakaj pa me nisi ti?«. Ženska, ki dvomi vase, bo odgovorila: »Oprosti, nisem utegnila.« Osebna negotovost je ŽE občutek krivde. Preprečuje nam, da bi reagirali nemudoma in takoj uravnovesili položaj s tem, da vzpostavimo enakost: drugemu je treba takoj preprečiti, da bi ostajal v vlogi žrtve, v katero se je postavil. Osebna negotovost pa doseže, da sprejmemo vlogo dolžnika in predvsem, da ne poskrbimo, da bi takoj stopili iz nje. Tuhtamo, ali ni morda RES, da je drugi ubogi revež, ki mu delamo krivico. Vsako tuhtanje pa je napačno zastavljeno, če štarta s podrejenega položaja, če torej drugemu dopušča, da se postavlja v vlogo tožilca. Oglejmo si še naslednji dialog. Sestra, brat al bližnji sorodnik se spušča v finančne pustolovščine ter vam očita: »Imaš polno denarja, zakaj mi ne pomagaš?« Če ne verjamete vase, vas bo stisnilo okrog srca, ker podvomite, ali niste morda res kruti in skopi ... Lahko pa rečete: »Tudi jaz rabim pomoč, otroke je treba peljati na morje in jaz ne zmorem, ali prideš pomagat?« Premislimo, kako se običajno odzivamo, in ugotovili bomo, koliko se cenimo. Če takoj pomislimo tudi na delež drugega, imamo neokrnjen, vitalen občutek vrednosti. Če si nemudoma prevzamemo vso krivdo, pa moramo še vaditi ...

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...