Pojdi na glavno vsebino

Sredi trgovine sem izgubila svojo dušo ...

Prav kratek zapis o mojih izkušnjah z nakupovanjem (še zlasti) v velikih trgovskih centrih.

Včasih zlasti v velikih trgovinah nisem vedela, ali bi kaj kupila ali ne. Kar nenadoma se mi je marsikaj zazdelo potrebno in obetavno. Šele doma in čez čas sem spoznala, da je bil nakup odveč in da je v mojih omarah tega, kar me ne prepriča, vedno več ... Potem pa sem nekega dne odkrila, da se kupljeni predmeti obnašajo skorajda kot živa bitja. Vselijo se v hišo in zasedejo svoj prostor. Tam občepijo in pogosto niso nič prida. Čas pokaže, da si niso zaslužili našega trajnega prijateljstva. Predvsem pa: ko kaj kupiš, se tistega zlepa ne rešiš več. Z zadevo se je treba ukvarjati, jo pospravljati, premeščati, se spraševati, kam z njo, končno jo je treba oddati ali zavreči. Z vsem tem je veliko dela ... ki sem si ga naložila sama in tudi plačala, da imam zdaj zgago v hiši! Od tedaj se ob nakupovanju rada vprašam, ali res želim sprejeti ta predmet v svoje življenje. Mu res želim odstopiti nekaj prostora ob sebi in to za dolgo? Želim, da vpliva name? Si stvar zasluži, da bom imela delo z njo? Kako deluje name misel, da bo šlo za dolgotrajno sožitje? Po tem preprostem postopku navadno lažje začutim svoj odnos do predmeta in se bolje odločam, saj začutim stik s svojimi pristnimi čustvi. Včasih je dovolj samo hip, da svojega denarja ne damo za predmet, ki bi vnesel v naše življenje raztresenost, nered, kopičenje brez ljubezni. Včasih so vojaki nosili na fronto sliko svojih dragih, da bi ohranili človeka v sebi. Danes so naša fronta trgovine. Na tem bojnem polju nam strežejo po (svobodnem) življenju in tvegamo ne le denarnico, temveč tudi glavo in srce. Vzemimo s seboj kaj dobrega in ljubečega za samozaščito, ko gremo nakupovat, da bomo tudi sredi nakupovalne vihre lahko ostajali, kar smo! To misel vam poklanjam prav zdaj, ker se bliža predbožična agresija: velike firme že pripravljajo invazijo. Naši zdravi pameti bo trda predla, našemu dobremu okusu in želji po miru prav tako. Zato je zdaj najboljši čas, da začnemo utrjevati svoje zaklonišče ... Sredi slepečega bleska vsetrgovine velikanke lahko potem srečamo svojo dušo in si v njenem spremstvu oddahnemo: prišla nas je rešit začaranosti, prišla nam je povedat, da je življenje zunaj. Odpeljala nas bo na svež zrak, pod čisto nebo, kjer ni treba plačati, da se počutimo bogate.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...