Pojdi na glavno vsebino

Sredi neurja

Sredi neurja se ustavim v zatišju.

Vozim po avtocesti in okrog mene divja neurje: blisk in grom, toča, naliv, da komaj vidim. Prav počasi se prebijam in vedno huje se mi zdi. Kako se bo končalo? Nenadoma sem v galeriji in vse utihne, kot bi odrezal. V hipu drsim skozi globoko tišino, na varnem pod okriljem tople zemlje. Nobenega zvoka ni razen prijaznega brnenja avtomobila in glasbe, da lahko slišim mirno bitje svojega srca. Na koncu galerije me spet napade trušč, zalije me voda, bliski me slepijo, toča pretresa streho ... do naslednje galerije, do naslednjega trenutka miru in varne tišine. Ko se vse to nekajkrat ponovi, razumem. Prav to rabim vsak dan, prav tega se želim naučiti: zavoziti za hip v galerijo, ko je hudo, in se vrniti v neurje s tišino v sebi. Srečno pot tudi vam!

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...