Pojdi na glavno vsebino

Srečno novo leto!

Srečno novo leto je vsem nam ponujena možnost, treba je le dojeti pojem sreče in novega. Ostajati v izkušnjah, ki samo potrjujejo vse, kar že vemo, pa nam stre srce.

Zato bi vam rada povedala nekaj o naši možnosti, da živimo izpolnjeno, ker je po moje ta beseda bolj jasna, širša in globlja, kot če govorimo le o sreči.

Danes je že nesporno dokazano, da imajo geni velik vpliv na našo sposobnost, da doživljamo osrečujoča čustva dobre volje, odprtosti, vitalnega odnosa do dogajanja. Ljudje lahko doživijo izredno pozitivne dogodke in dosežke (velika ljubezen, krasno delo, bogata dediščino, velik uspeh, prekrasno potovanje …), lahko so izjemno zdravi, lepi, močni …, a če so notranje naravnani na črnogledost, se vedno vračajo v svoje »naravno« razpoloženje. Zadnje raziskave pravijo, da je 48% razpoloženja odvisnega od genov (kar se na primer vidi pri enojajčnih dvojčkih, ki živijo v različnih razmerah, a se počutijo podobno), drugih 40% je odvisnih od dogodkov, izkušenj, ubogih 12% pa od naše svobodne volje.(Te statistike in raziskave izpeljuje že vsaj 40 let več ameriških univerz). Torej kaj? Če sem rojena s slabimi geni in polna slabih izkušenj, naj objokujem svojo usodo in zavidam nezaslužnim srečnežem? Kaj bo reklo moje srce na tako napoved?

Naj dodam nekaj svojih misli, ki ne izhajajo iz raziskav, ampak iz razmišljanja ob vseh teh podatkih in iz mojih izkušenj s sabo in ljudmi. Ključna šibkost teh raziskav je v tem, kako so nastavljene. Ločiti gene od dogodkov in volje je po moje nemogoče.

Medtem ko ne morem izpodbijati dejstva genske dediščine, lahko nekaj rečem o »dogodkih«, ki skupaj z »voljo« po moje presegajo gensko določenost oziroma spreminjajo njeno vlogo.

Občutenje izpolnjenosti je po moje v naših rokah in ni ga gena, ki nas lahko ustavi. Obstajajo geni, ki pomagajo ali zavirajo, a odločajo ne, nikoli.

Ključno in resnično usodno je namrel drugo vprašanje: katere izkušnje iščemo, kaj izbiramo?

Vsak od nas je odgovoren za to, katere prijatelje si izbira, v katere kraje se podaja najbolj pogosto, kakšne ljudi si izbira za najtesnejša prijateljstva, katerega urnika v svojem dnevu se drži, ko ni v službi, katerim ambientom, ljudem in s tem izkušnjam se izogiba, komu posveča svoje sile in komu zaupa. Mislim, da temu lahko upravičeno rečemo »samoorganizacija življenjskih dogodkov«.

Ne moremo si neposredno naročati dogodkov in pričarati vsega, kar bi radi, kot na primer trdijo nekateri priročniki o uspehu in denarju. Žal so pričarali obilje in uspeh le avtorjem priročnikov o obilju. Poznam veliko ljudi, ki so kupili in uporabljali te priročnike, a nihče od njih ni prišel do uspeha in denarja (zakaj o tem niso naredili nobene statistike??)

Možno pa je prepoznati svoje destruktivne izbire in se jim izogibati ter odhajati v druge smeri, v drugačne kraje k drugačnim ljudem …. in dogodkom.

Preprosta resnica je, da lahko zelo veliko naredimo za nove izkušnje, kar bistveno spreminja naše možnosti za izpolnjenost. Če bi vsak od nas pregledal svoje vsakodnevno odločanje, bi kmalu ugotovil, kaj vse si organizira ...

Najprej je važno vedeti, da smo potrebni novih izkušenj, potem je treba dojeti, da smo mi tisti, ki se lahko edini podamo vanje. Sledi zvestoba temu cilju, odzivanje na ponudbe iz okolja, ki nas vlečejo iz starih vzorcev … vse to spreminja našo usodo veliko bolj kot zadetek na loteriji. Predvsem pa deluje trajnostno in povleče za sabo še druge dejavnike: podporo ljudi, ki jih odkrijemo, ovrednotenost, ker končno doživljamo drugačne odzive, naraščajočo predanost, ki rodi odličnost, zaupanje v življenje, ki narašča vzporedno z novimi stiki in novimi izkušnjami sebe.

Čudeži se dogajajo, ko si priznamo, da smo lačni in potrebni novih izkušenj v življenju, takih, ki nas bodo nahranile v najglobljih potrebah in spremenile naše občutenje sebe in sveta. Izkušnje globoko preobrazijo možgane in organizem in s tem bistveno ošibijo gensko in izkušenjsko programirano občutenje življenja. Nova izkušnja, ki jo vsi najbolj rabimo, pa je verjetno globoka povezanost, sprejetost, prejemanje in dajanje podpore v skupini, ki daje varno toplino, iz katere lahko potem vsak odhaja v življenje samostojno in svobodno, a sposoben povezovanja in globoko živih odnosov. Z drugo besedo, ker v primarni družini skoraj nihče ni dobil potrebne podpore, si jo je treba pridobiti pozneje.

Vsi imamo v sebi preteklost (genov in izkušenj), a v sebi imamo predvsem sedanjost in prihodnost, ki je geni ne morejo izvajati brez naše pomoči. Zato lahko z zaupanjem gledamo na svoje možnosti in utemeljeno čutimo, da je naše počutje v naših rokah. Še bolj točno povedano: naše počutje je odvisno od izkušenj, ki jih bomo prepoznali kot nujno potrebne zase in za katere se bomo potrudili, kot da je vsa naša izpolnjenost odvisna samo od tega.

Ker tako tudi je.

Srečno novo leto!

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...