Pojdi na glavno vsebino

Srečna samostojnost in ne

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Srečna samostojnost in ne

Če rečemo, da bomo sami poskrbeli zase, ker drugim ni mar za nas, to ni samostojnost. Če rečemo, da bomo poskrbeli zase, ker nam to daje moč in varnost, je to samostojnost.

BOM SAM(A), saj zmorem, je lepa ugotovitev, če le ni rojena iz grenkobe.

Včasih se zgodi, da kdo zavrne našo potrebo po podpori, in če smo je res potrebni, je prav vztrajati in iskati drugje. Se vrniti v svoje pomanjkanje in se razglasiti za samostojne samo zato, ker kdo reče NE, ni dejanje samostojnosti, ampak užaljenosti, zamere, grenkobe. Taka drža nas ločuje od drugih in od naših potreb in ciljev.

Včasih pa se zgodi, da zmoremo sami, pa v to ne verjamemo in zato niti ne poskusimo. V tem primeru se prikrajšamo za izkušnjo odraslosti in vere vase.

Iskati pomoč, posluh in pozornost nenehno in povsod nam ne pomaga rasti. Kjer le moremo, je prav postajati vse bolj samostojni in opazovati, kje smo se že okrepili.

Otrok, ki ga mati odstavi od prsi, ni srečen, a obenem je srečen, da lahko gre in sam sega po stvareh, za katere je bil prej odvisen od nje. Sreča samostojnosti nas prevzame le, če se pustimo »odstaviti« od odnosov, v katerih smo bili preveč nebogljeni. Shoditi je velika radost. Prsi so nekaj časa potrebne, a če jih ne spustimo, bomo za vedno prikrajšani za osvajanje sveta.

Ni lahko razlikovati med skromnim priznavanjem potrebe po podpori in prepoznavanjem svoje resnične moči. Lahko pa prehajamo med obema poloma in lovimo ravnotežje ter smo vse to, v pravem trenutku proseči in v pravem trenutku neodvisni in sposobni dajanja.

Zlata tehtnica v duši nam vedno pokaže, na katero stran se je prevesila. Samo iskreno pogledamo vase in jasno nam bo, kako lahko zaniha v ravnovesju poštenega srca.


Oznake: osebna rast samostojnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...