Pojdi na glavno vsebino

Srečen porod

Dobila sem lepo pričevanje o tem, kaj pomeni roditi v stiski ali v zavetju in moči. Hvala, mamica Tina. Če vas zanima, kako doula lahko pripomore,preberite.

Moja doula - ženska, sposobna videti življenje iz mnogih perspektiv

Letos je med 22. in 28. marcem je prvič potekal svetovni teden doul – obporodnih spremljevalk. Nostalgija me je obiskala in spodbudila, da sem v tem času poglobljeno obujala spomine na svojo (pred)porodno izkušnjo z doulo. Aktivistična energija pa me je nagovorila, da sem se poglobila v svoji porodni zgodbi in v občutja, ki sta jih ustvarili v meni in vse to zapisala. Tudi z namenom, da se dotakne koga izmed vas. Da se vprašate, kaj občutite ob teh temah? Kako občutite porodno izkušnjo svojih otrok? Poznate porodno zgodbo vašega rojstva? Mislim, da se o obdobju nosečnosti, rojevanja ter poporodnem obdobju v zahodni kulturi govori predvsem iz fiziološkega vidika, premalo pa se poudarja in skrbi za čustvene in duhovne ravni. Pomenljiva je namreč naslednja trditev svetovno znane babice in dobitnice alternativne Nobelove nagrade Ine May Gaskin: »Kjerkoli in kadarkoli boste rodili, bo porodna izkušnja zaznamovala vaše občutke, mišljenje, telo in duha za vse življenje.«

Test za nosečnost mi je samo potrdil kar sem čutila že nekaj dni. Hvaležnost in občutja sreče so me preplavljali v valovih. Že drugič sem lahko uživala tisto posebno občutenje življenja. Ponovno sem se veselila poroda – navdušena nad sposobnostjo lastnega telesa, nad prehodom v drugo stanje zavesti, srečanjem z novim bitjem… Ampak tokrat so se vztrajno oglašali spomini na prvi porod, ki je bil rutinsko umetno pospešen brez tehtnega medicinskega razloga. Umetno predrtje plodovih ovojev. Neznosne bolečine umetnih popadkov, ki sem jih preležala. Bruhanje neposredno po prejetem sredstvu proti bolečinam. Odprta vrata. Prihajanje in odhajanje zdravstvenega osebja. Njihov prijazen, strokoven, vendar tudi izključujoč in pokroviteljski odnos. Nezmožnost iztisa otročka zaradi izčrpanosti, ki so jo povzročili (pre)močni umetni popadki. Pritisk babic na moj trebuh brez predhodnega opozorila. Epiziotomija. Vakuumska ekstrakcija. Pljusk osrečujočih hormonov ob pogledu na mojega novorojenčka, ki pa je bil popolnoma razdražen in se dolgo časa ni mogel umiriti. Posteljica se ne odlušči. Partnerja pošljejo iz porodne sobe brez pojasnila. Ročno luščenje posteljice v splošni anasteziji. Izguba 1,5 litra krvi. Ležanje na intenzivnem oddelku brez otročka. Težave z dojenjem. Tehtanje otročka v porodnišnici in zaskrbljenost osebja, da slabo napreduje. Odsotnost psihične podpore in posluha za težko porodno izkušnjo. Telesna izčrpanost. Neizpolnjujoč začetek materinstva. Občutki nemoči, krivde, tesnobe. Depresivnost? Občutek, da se mi je zgodila krivica, ker sem vedela, da niso bile izčrpane vse možnosti za avtonomnejši in telesu prijaznejši porod.

Tokrat sem se zavedala, da me bosta edino izčiščenost mojih porodnih želja ter zavestna, sproščena in samozaupanja polna drža pripeljala do uresničenja naravnega in izpolnjujočega poroda. To je pomenilo tudi prožen boj za svoj prostor pod soncem in hkrati zaupanje v nebo. Zavzemanje zase in predajo roki življenja. Védenje in hkrati negotovost.

Nihala sem od prepričanja, da bom drugi porod zmogla sama, če se bom le dovolj pripravila pa do neizmerne radosti ob misli, da bi zame čustveno in duhovno skrbela modra ženska. Po tem sem namreč hrepenela že v prvi nosečnosti, posebej pri porodu.

Skozi niz dogodkov prvega poroda so se v meni porodila mnoga neprijetna občutja in čustva, ki so zavirala mojo zračno psihično vitalnost. Kljub temu, da sem poskušala na različne načine, mi ni bilo dano, da bi jih popolnoma ozavestila in sprostila. Ohranjala so se pri življenju vse do srečanja z mojo doulo. Takoj sem začutila, da je v moje življenje vstopila ženska z veliko zalogo sočutja, potrpežljivosti, ponižnosti, hvaležnosti življenju, humorja, ženska sposobna videti življenje z mnogih perspektiv. Želela je vedeti kakšna je moja prva porodna izkušnja. Pripovedovala sem, zraven pa so tekle solze olajšanja, ker sem po dobrih treh letih lahko končno ubesedila to neznansko čustveno breme sogovornici, ki me je zares poslušala, razumela, nič sodila in dala dogodkom svoje mesto – k spoštljivemu odnosu do ženske in otroka v okviru poroda pač ne sodijo. Izpoved je imela terapevtski učinek. Zdaj sem lahko šla sproščeno iskat svoj drugi porod.

Srečanj z doulo ni bilo veliko. Trije pred porodom. Smo pa v živo in preko e-dopisovanja uspeli ustvariti prostor brezčasne topline, sprejemanja, notranjega miru, tišine, smeha,... Doula je bila tista, ki me je poleg partnerja resnično podpirala in sprejemala. Obdajali sta me intenzivna ženska in moška energija. Doula je razbremenila in sprostila partnerja, ker mi je dala tisto kar lahko nudi le ženska ženski - sestrstvo, duhovno materinstvo, potrpežljivost, razumevanje ciklične ženske narave. Poleg tega pa tudi znanje o fiziologiji in psihologiji poroda, osredotočanje na čustvene, duhovne, mentalne in fizične vidike moje nosečnosti in poroda, toplo nagovarjanje moje duše, globoko spoštovanje mene, partnerja in najinih dveh otrok, odločno a toplo izražanje sebe.

Poznala nisem nobene ženske, ki bi jo v nosečnosti in pri porodu spremljala doula, saj so v Sloveniji začele delovati konec leta 2009. Mnenje mojih bližnjih o spremstvu doule je bilo vse od skepse, namigovanja na mojo preobčutljivost in kompliciranje pa do neodzivnosti in nevtralnosti. Sprva me je to znalo spraviti iz ravnotežja. Vendar sem pogosto pomislila na vse tiste posameznike, ki so v družbi bili in so še danes v manjšini, a so uspeli ohraniti dostojanstveno držo ali pa celo kaj velikega doseči. Kmalu me je v eni najbolj obiskanih knjižnic v naši prestolnici na knjižni polici čakala zelo izposojena knjiga Blagor ženskam avtorice Alenke Rebule, ki mi je potrdila, da sem na pravi poti. Da mi ni potrebno čakati na odobravanje drugih ljudi, ampak lahko sama sebi podarim tisto, kar potrebujem. Razkrila mi je, da zaveznike lahko poiščem tudi na ravni izven tesnih osebnih vezi. In sem jih. Prihajali so drug za drugim. Z odprtimi rokami in podporo moji viziji o naravnem porodu. Potrdila mi je, da so moje potrebe v nosečnosti po umiku v tišino in poglabljanje vase popolnoma naravne. Ter da je nosečnost edinstveno psihofizično in duhovno obdobje, ki je izredno dragoceno, ker ženski omogoča obisk svojih globin – svoje ženskosti, odnosa do življenjskih vprašanj – jih prezračiti in morda na novo ovrednotiti. Za novo in odgovorno vlogo matere.

Prišel je mesec maj. Prijetno vznemirjenje, hkrati pa notranja mirnost in zaupanje v lastne moči so me spremljali te dni. Večerno prhanje ob zastrti svetlobi solne luči, meditiranje, vizualizacije, dihalne vaje, preprosti a poglobljeni pogovori z bitjem v meni in potrpežljivo čakanje so bili te dni del mojega vsakdanjika. Ko sem bila čez predvideni datum poroda in sem začela spraševati kdaj se bo porod začel mi je doula odgovorila: »Detece še malo čaka, da odide mrzla fronta in da bo zadišalo po prvih pokošenih travnikih. Da se mu ne bo treba oblačiti v troje rokave, kape in podobno.« Pa sem čakala naprej…

In prišel je tisti večer, ko sva z mojim dragim v družbi mojega velikega že nizko spuščenega trebuha, ki je spominjal na dišečo medeno hruško, sproščeno pogovarjala ob zapečenih špargljih s sirom in kozarcu Vranca. Noč je bila svetla, ker je bila na nebu obešena velika polna luna, moje misli jasne, telo pa polno energije. Močan objem in poljub in šla sva spat. Ravno me je začelo odnašati v svet sanj, ko sem začutila krčenje v predelu maternice. Počivala sem naprej in čakala. Vendar ne dolgo. Popadki so bili vedno pogostejši in močnejši. Občutenje je bilo intenzivno, ampak znosno, obvladljivo in dobrodejno. Takoj sem se spoprijateljila s prihajajočimi občutki. Mešanica hormonov, ki jo je pripravilo moje telo. Popolnoma drugače kot pri prvem porodu, ko moči in razsežnosti popadkov nisem uspela dohajati. »To bo torej noč brez spanja«, sem pomislila. Po prazni avtocesti sva se približevala porodnišnici. Pred vhodom je stala moja doula. Kako topel občutek! V prostorih porodnišnice je bilo vse tiho, kot bi prišla v kakšno porodno hišo. To mi je bilo všeč, saj sem potrebovala umirjeno okolje. V porodni sobi je doula prižgala svečke. Nismo se veliko pogovarjali. Zastrta svetloba, popadki v stoje ter doulina masaža so me poslali v druge sfere (ko bi le ženske vedele za protibolečinsko porodno masažo in ji zaupale!). Gola sem spreminjala položaje. In končala porod na postelji v obliki stola nekje med sedečim in čepečim položajem…z razklenjeno medenico, ki je delovala v moj prid…s partnerjem ob eni in doulo ob drugi rami…z babico s spoštljivim odnosom in posluhom za najin porodni načrt…v ritmu svojega telesa, brez medikalizacije, predvsem pa s celim presredkom… in z osrečujočim občutkom, da mi je uspelo uresničiti naravni porod. Otroček se je rodil popolnoma nestresno – bil je pomirjen in takoj je začel pozorno zaznavati mene in svet okoli sebe. Po polurnem uglaševanju sva se dojila tri ure in nadaljevala v tem duhu.

Tudi moje novo poglavje v materinstvu, sedaj dvema otrokoma, se je začelo popolnoma drugače – izpolnjeno, samozavestno, odločno in radostno. Ostala sem cela – telesno in psihično ter posledično z neskončno prostora v sebi za razcvet novih dimenzij ljubezni, sočutja in potrpežljivosti,…kljub porajanju novih vzgojna in življenjskih vprašanj. Tokrat se mi namreč ni bilo potrebno ukvarjati s celjenjem telesnih, predvsem pa psihičnih ran, ker bi pri porodu obravnavali samo mojo fiziologijo, mene kot celostno bitje z dostojanstvom pa spregledali.

Mojo doula ima v mojem spominu posebno sobo. Do konca življenja. Verjamem, da je bila druga porodna izkušnja tako čustveno, duhovno, telesno in mentalno izpolnjujoča ravno zaradi njene sočutne podpore in spremstva v nosečnosti ter pri porodu. In seveda zaradi zelo podpornega ter razumevajočega partnerja. Predstavlja mi dodaten vir navdiha, ko v dneh, posebej na področju materinstva sije sonce. Je pa tudi neizmerna opora in notranji vir moči, ko pridejo zahtevnejši dnevi ali celo obdobja.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...