Pojdi na glavno vsebino

Spreobrnjenje kot seme

Spreobrnjenje kot seme

Resnična osebna rast vključuje spreobrnjenje.

Vsakokrat, ko se vračam s kakšnega našega seminarja, potem v meni odmeva, kar se je dogajalo. Morda pa se me še najbolj vsakokrat dotakne nekaj zelo podobnega spreobrnjenju.

V verskem pogledu to pomeni, da kdo dojame, da je živel v zmoti in zlu, in da se iz srca in za vedno premakne v območje resnice in dobrega. V naši skromnejši obliki to pomeni, da se kdo iz že zelo stare zamere in prepričanja, da ga je kdo nalašč trpinčil, pozabljal ali preziral, premakne v razumevanje. Dojame razloge drugega, dojame, da je možno delati zlo brez jasnega namena, dojame, kako smo vsi potrebni odpuščanja in objema. Predvsem pa dojame, da je svet dobrega, bližine in tolažbe vedno na stežaj odprt za vsakogar, ki si želi stopiti vanj.

Ko to dojamemo, se v nas dejansko nekaj obrne na glavo. Pogled na življenje spremeni predznak. Cilji zasijejo. Bremena najdejo prostor, kamor jih je mogoče odložiti.

Iz sodnikov postane vsak od nas sopotnik osebe, ki jo je obsojal. V njenih najhujših dejanjih vidimo del sebe, vidimo vse ljudi, vidimo človeka. A da to zmoremo, je treba pogledati globoko vase in dojeti, da je sposobnost in možnost, da drugim škodimo, dana vsakemu človeku. Vsak od nas je slep na svoj način.

Potreben pa je učitelj, ki je to pot prehodil ne le v teoriji, ampak tudi v svojem osebnem življenju. To je bistvena značilnost učiteljev, ki omogočajo globoke premike. Za vsako trditev, ki jo posredujejo naprej, lahko navedejo dokaz v svojem življenju. V vsaki besedi izzvenevajo ure iskanja, prizadevanja in pogosto tudi stiske, ki so omogočale, da je bile odkrita in potem predana naprej.

V tem smislu lahko mirno trdim, da vse, kar odkriva in uči Josipa, zaseje v človeka seme spreobrnjenja. Na nas je, da znamo to videti, sprejeti in zaživeti polno. Ko seme pade v nas, se zavemo, da se je zgodilo nekaj velikega. To sem doživela pred enajstimi leti na prvem seminarju Vere vase. Da pa iz semena zraste lastno drevo, je potrebno več časa. A vsak dan, vsak letni čas bo odslej imel svojo lepoto in bo dal svoj sad.

Cilj spreobrnjenja namreč ni ponižanost človeka, ki druge rani, ampak odkrivanje njegove možne veličine, ki vedno obstaja.

Ta članek sem napisala, da bi opogumila tiste, ki šele začenjajo. Tiste, ki so bili z nami na Lošinju junija ali v Bohinju julija pa sem želela povabiti, da ta semena prepoznajo in čuvajo.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...