Pojdi na glavno vsebino

Spontano živi

Spontano živi

Nekateri mislijo, da so spontani, ko so surovi, zadirčni ali nepremišljeni ...

Kaj je res spontanost?

Spontanost je moč, da se odzovemo na vzgib življenja v sebi takoj in zaupanjem.

Izvorni pomen spontanosti se navezuje na pristne izvire naše živosti. Spontaneus pomeni prostovoljen, sam od sebe, brez prisile, najgloblje povezan s svobodo človeka, ko je to, kar izvorno je. Gre za vzpostavljeni stik z našo otroško prisrčnostjo in prodornostjo, z gibalom naše žive narave, ki se lahko prosto izrazi v svojem veselju do življenja, a tudi jasno čuti, kaj je možno. Ostro loči, kaj nas oživlja in kaj pobija.

Tako se zgodi, ko izvir priteče na površino, ker je našel pot skozi skale in korenine in lahko zdaj zažubori ter postane njegova vodna moč tudi vidna.

To spontanost iščimo v svojem dnevu, da bo v nas pritekalo in se navzven pretakalo, kar rešuje in veseli nas in svet.

Srčna moč živi od spontanosti, ki smo jo imeli kot otroci.

Spontani gib, beseda in dejanje še nekje čakajo, morda zakopani pod kupi dolžnosti in navad. Izvir pa je neugnan in kar naprej išče pot navzgor, da na poti skozi temo uveljavi moč novega in večno svežega. Spontanost tudi nikogar ne pohodi in ne sili, da bi bil z nami spontan. Najde pa trenutek, ko je drugi na naši valovni dolžnini, ker je srčna in čuteča, dovzetna za vse, kar se dogaja ... kot živalca z izjemnim vohom za dogajanje. To je po moje ena najbolj prodornih vsebin Vere vase oziroma odkritij Josipe, ki so bile meni najbolj nove.

Spontanost je, da komu skočim okoli vratu, ko začutim, da je ta želja tudi v njem.

Spontanost je, ko v hipu zbežim od neprijazne osebe. Ali ko utihnem, ker ni vredno kaj reči.

Spontanost je, ko kupim darilo samo zato, ker mi je tisti hip toplo pri srcu ob misli na ljubo osebo ...

Naj vsaj enkrat na dan zažubori iz nas spontanost čiste živosti.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...