Pojdi na glavno vsebino

Spet na delo, a drugačni.

Začetek novega delovnega leta sproži najstareješe in najbolj nepotrebne vzorce mučeniškega odzivanja. Bodimo raje novi!

Naložimo si samo vsak dan posebej. Če si naložimo že prvi dan celo leto na hrbet, odenemo svoje drevo v žled.

Zato položimo cvet na svoj dan, najrahlejši cvet, in naj bo dotik nežen in zbran. Ne moremo delati škode sebi in drugim, če naše besede, gibi in dejanja potujejo s težo cveta v vetru.

Poglejmo v nebo, da bo naš dan pregleden z velike višine. Samo tam je jasno in le z razgledne točke lahko ocenimo, kaj se res dogaja spodaj in kaj je dobro storiti ali ne.

Ko smo v težavah, stopajmo po svojih poteh kot lisica, ki hodi skozi močvirje. Razmočena tla niso njen življenjski prostor, a mora čez. Zato previdno polaga tace, preverja trdnost podlage in pazi, da se premika zbrano ter varčuje z močmi.

Hoja čez življenjsko močvaro je varna, mirna in uspešna, če zaupamo v čuteče premikanje.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...