Pojdi na glavno vsebino

Slovo od neuresničljivega

Nekatere stvari nam niso dane – v nasprotju s tem, kar govorijo razne knjige v milijonskih nakladah. Nismo gospodarji svoje usode. Smo pa sodelavci in življenje se vsak dan pogovarja z našim srcem.

Nekaterim ni dana standardna lepota, drugim ni dano zdravje, tretji nimajo otrok, četrti nimajo takih otrok, kot so jih sanjali, nekateri nimajo službe, ki bi jo radi živeli, nekateri ne morejo dobiti od partnerja stvari, po katerih hrepenijo, čeprav dobijo veliko drugega, nekateri bi radi uspeli s svojo ustvarjalnostjo, pa je ovir preveč za eno samo življenje ....

Kam s temi bolečinami? Kam s težkim srcem, ko dojamemo, da res ni možno imeti vsega, kar si želimo?

Prvi korak je spoznanje, da nam je res hudo. Uvid v vse, kar pogrešamo, je potreben. Ni se mogoče posloviti od ničesar, kar nam je skrito. Ni se mogoče nehati truditi, če ne veš, s čim se mučiš v prazno.

Stvarna presoja, koliko smo se že potrudili, da bi tisto dosegli, je zdravilna. Če smo poskusili že velikokrat, na zelo različne načine in z ljubeznijo, potem je čas za obrat.

Obrat pomeni, da željo odložimo v tihi prostor, kjer počiva nerojena sreča. Vsak od nas ima v sebi malo, otožno pokopališče nerojenih sanj, vsega, kar smo spočeli, pa ni zagledalo luči sveta ali ni preživelo, ker ni bilo pogojev za rast.

Ta kraj obiščemo vsakokrat, ko se je treba posloviti od česa ljubega in dobrega, kar ni dosegljivo, in to položimo k počitku. Ne gre v nič, ni zavrženo, a mora utihniti, da bo dalo sad. Postati mora zemlja, se razgraditi v nekaj drugega. In to lahko storimo samo mi in samo z ljubeznijo. Dokler so v poslavljanju od nedoživetega nabitost, jeza, zamera, sovražnost in obup, ostaja želja noro boleča in uničevalno blodi po našem svetu, ruši in straši.

Potem šele, ko je obred poslavljanja zaključen (in včasih ga je treba opraviti večkrat za isto željo, dokler ji ne pridemo do dna), se začne obnova.

Odložena želja, ki je postala rahla zemlja, je polna semen, ki prej niso mogla kaliti, kajti na našem srcu je ležala skala žalosti in hrepenenja brez izhoda.

Želja ne umre, ker je smrt napačna beseda za to, kar se zgodi.

Gre za veliko preobrazbo, ki je ena najbolj skrivnostnih v našem življenju in je ne zmore vsakdo, zahtevna pa je za vse.

V moči ljubezni, ki pregreva zemljo in kliče semena v rast, se prebudijo v nas vizije in možnosti za poti, ki so posledica slovesa od nedoživetega.

Zgodi se nekaj novega, kar nam podari veliko, in zato postanemo sposobni dobiti nekaj podobnega temu, od česar smo se poslovili, a v novi obliki in v čisto drugačnih okoliščinah, od drugih ljudi in v novih občutkih.

Ne bojmo se pogledati resnici v oči in si povedati, kaj je možno in kaj ni v tem življenju. Zelo veliko lahko dosežemo, veliko več kot večina misli, da je možno. A ne vsega oziroma ne v obliki ali od ljudi, od katerih si to želimo.

Želje imajo sto življenj. Na nas je, da dojamemo, katero od teh uresničiti in kako srečati svojo preminulo željo na novi poti, ki jo bo odprla ljubezen.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...