Pojdi na glavno vsebino

Slovensko pismo

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Slovensko pismo

Draga Polona mi je poslala to »slovensko pismo«, ki ga z veseljem objavljam. Poleg stiske in pomanjkanja se istočasno odpira veliko pomladnega med nami.

Vsakega od nas razveseli kaj drugega, kar mu je najbolj pri srcu. Vsak od nas opaža lepo in dobro na svoj način. Dovolimo si te razlike, opustimo vsak idejni boj glede tega, kaj je edina prava pot in kaj vse bi bilo tudi potrebno opaziti. Ker prave poti ni, je samo pravo vzdušje, se pravi živo in blagodejno, ki se dogaja med nami, ki hodimo vsak v svojo smer. Naj se ta topli val ne ustavi in naj rodi!

»Vesela sem, da se stari vzorec vsakodnevno razkraja in nastaja kup novega, tako lepega. Ljudje danes na ulici pri nas ne hitijo in se končno pogledajo v oči. Na tesnih gozdnih potkah počakajo ali se strpno umaknejo z držo skrbi (za vse),osebje v zdravstvenih domovih se z nami končno pogovarja in celo v teh razmerah se smejijo in bodrijo. Radijski program je poln zanimivih gostov, televizijski po poročanju drugih prav tako. Vlada je včeraj sprejela odlok o temeljnem dohodku 70% minimalne plače za vse samostojne podjetnika. Poprej v kritiko usmerjena a vlada nas je zdaj začela hvaliti in ne zgolj nadzorovati in strašiti, spodbujana je ustvarjalnost. Začelo se je razvijati na področju izdelave potrebne zaščitne opreme, upamo samo še, da se s kmeti povežemo še v boljši zelenjavni samooskrbi in opustimo živinorejstvo. Moški so začeli javno govoriti o strahovih (Zelo dobra je oddaja Toplovod na Valu202!). Začeli smo peči kruh, kaliti pšenico in mungo fižol. Sama sem se naučila plesti in kvačkati. Drugi me obsipajo z glasbenimi izdelki za dvig volje. Ljudje si izmenjujemo knjige, mladi si skupaj s starši izmišljujejo nove ideje za učenje, na hodnikih blokov visijo listki, kdo gre kdaj v trgovino, če kdo kaj rabi, bencin je samo en pičel evro, ceste so bolj prazne, v zraku je čutiti tišino. Ptički so se ob pred dnevi zapadlem snegu s svojimi simfonijami malce umaknili, komaj zacveteli popki sadnega drevja žal pozebli. A rastline so trdožive in pametnejše, zato jih moramo resda samo posnemati in se kot drevje povezati. Čakamo samo še na dovoljenje, da se bomo lahko z vsemi objemali in poljubljali ter postali podobni tem toplim Italijanom, za katere vsak večer zmolimo/meditiramo tudi z naše strani.«

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...