Pojdi na glavno vsebino

Skromnost ne pomaga, če imamo velik ego

Skromnost ne pomaga, če imamo velik ego

Večinoma se ljudje silijo k večji skromnosti, če jim je prevelik ego v breme in se ga zavedajo. Taka prisilna skromnost je kot bencin na ogenj. Še močnejši bo. Zakaj?

Ker ego živi od občutenja manjvrednosti, se napaja z mučeniško držo, si domišlja zasluge, terja privilegije in večvrednost zaradi tega, ker nas vidi kot bedno in nevredno bitje. Na tem utemeljuje svojo moč in se izživlja.

Ponižanost duše in telesa hrani ego in njegovo zahtevnost, očitajočo in brezčutno obsojanje vsega in vseh, vključno z našimi srčnimi željami, ki jih zaničuje. Moč mu lahko vzame le naša odločenost, da bomo odkrivali svojo vrednost in se skupaj učili (ker tega v resnici nihče ne zna) ceniti vse majhno, dobronamerno in junaško, kar je zmoglo naše srce, odkar smo se rodili.

Pomaga le to, da odkrivamo veličino vsega lepega, vrednega, plemenitega, kar smo kdaj naredili. Srčno občudovanje svojega življenja in tega, kar nas je stalo.

Veliko spoštovanje lastnega boja za preživetje in vsega, kar smo poskusili, uspešno ali ne, končno ukroti ego. Zdrava skromnost je pristna le kot posledica velikega občudovanja svojega bitja.

Samo v tej drži lahko drugim priznavamo isto, ker smo sploh sposobni doživljati, kaj je prava, čista veličina.


Oznake: osebna rast ego skromnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...