Pojdi na glavno vsebino

Skromnost nam pomaga uživati dopust

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Skromnost nam pomaga uživati dopust

Sodobni ljudje znamo spremeniti tudi dopust - kot še marsikaj drugega - v moro. Naj postane kaj lepšega.

Namesto da bi sledili globljim občutkom in temu, kar nam narekuje naša pristnost, se vživljamo v modne ponudbe, ki nas obsedajo, padamo v zahtevne ideale o tem, kaj vse naj dopust bo. Odleglo nam bo, če postanemo skromni. Biti skromni ne pomeni, da se odrečemo svojim željam, ampak da se zavedamo, kaj lahko speljemo brez truda, , kaj pa je prevelik napor. Skratka, da izbiramo po svoji meri in v občutku za svoj realni trenutni življenjski položaj.

Kratko besedilo vam ponuja nekaj oddiha (več o tem najdete v knjigi Pristno praznični).

Dopust ni čas, ko moramo vse spremeniti, vse užiti, se čim več naučiti, ničesar zamuditi, dokazati, kaj veljamo in znamo, opraviti s preteklostjo in še kaj.

Zahtevati od sebe, da se bomo v tednu ali dveh prenovili ali zablesteli v osvoboditvi od vsega, kar nas tare, je izraz nespoštovanja do sebe in do naravnih ritmov.

Zakaj bi vedno vse jemali kot svojo prvo in zadnjo priložnost ter živeli na izpitu tudi poleti?

Saj ne vemo, kdaj se bodo res pojavile naše priložnosti ... in prav tako vsi vemo, da se notranji preobrati zgodijo nenapovedano in v najbolj nepričakovanih okoliščinah.

Dopust tudi ni čas, ko se moramo obvezno noro zabavati in krasno imeti ter seveda zavidati vsem tistim, ki jim to uspe ... Notranja prisila, ko vsa svoja pretekla nezadovoljstva in vse hrepenenje po sreči zlijemo v dopust, ki naj jih čudežno poteši, nas vleče v stisko, saj izvira iz norega strahu, da bomo zamudili svoj čas.

Nimamo kaj zamuditi, življenje je polno presenečenj ... če se na dopustu ne bomo zabavali, se bomo pač kdaj drugič. Iskanje odličnega počutja za vsako ceno nam daje občutek, da smo nesposobni, potonili bomo v zamorjenost in zavračanje sebe. Ali res hočemo biti tako nesočutni do sebe, da bomo dopust spremenili v samoočitanje? Da bomo ves čas ocenjevali sami sebe, ali smo na višini svojih pričakovanj? Odprtost za vse, kar srečujemo, nas osvobaja in razrešuje morečih dolžnosti, ki si jih sami nalagamo. Dopust je priložnost, da si podarimo svobodo od pričakovanj in zahtev notranje avtoritete. Če ne znamo uživati prostega časa, če se bomo spet zapletli s sorodniki, starši, neljubimi znanci ... potem to sprejmimo kot jasnost o svoji nemoči in nalogo za prihodnje mesece, da se bomo temu posvetili s pravo mero zavzetosti ob misli na naslednje poletje.

In končno: kako naj kaj odkrijemo, če smo določili, kaj se mora dogajati?

Najlepša priprava na dopust je, da si vsak dan vzamemo nekaj dopustniških minut. Pogreznemo se v tišino, pozabimo na vse skrbi in se predamo razkošju notranje svobode, nepričakovanih in prezračenih misli. Zaživimo vsak dan svoje otroške počitnice, tiste, ki jih lahko ustvari le človeku dana duhovna svoboda. Tako lahko vadimo pravo stanje duha, tisto, v katerem nam nihče ne more narekovati, kaj, kako in čemù naj se podajamo sem in tja ter doživljamo to in ono.

Počitniška lahkost nam je dosegljiva vsak dan, a je ni mogoče ne naročiti in tudi ne kupiti. Nobenega kraja ni, ki nam ga lahko pričara. Sanjski dopust je to, da si upamo vsak dan zapuščati zapor togih misli , obiskovati kraje svoje svobode v duši in telesu, se odpravljati v nepredvidljiv dan z dušo otroka. Na tak vsakodnevni dopust se lahko podamo brez denarja in brez dovoljenja kogarkoli, naseljeni v telesu, ki mu podarimo trenutek oddiha, prostosti in užitka ob majhnih doživetjih, ki pa bodo pristna in globoka.

Pod veliko jablano, na kateri zorijoi naše dobre misli, je prostora za vse poletne sanje. Ne vemo, kaj bo z nastavljenimi sadeži, a sonce je na delu in naša košara bo hvaležna za vsako malo jabolko, ki bo dozorelo in obdarilo ta zahtevni čas.


Oznake: osebni razvoj poletje


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...