Pojdi na glavno vsebino

Skriti pomen utrujenosti

Utrujenost občutimo kot nemoč. Toda zakaj nas preplavlja kljub temu, da nismo bolni in da smo naspani?

Pomenov utrujenosti je veliko in so zelo osebni. Važno je, da jo raziskujemo, saj nam daje napotke za nujne spremembe v življenju.

Eden od razlogov za utrujenost pri ženskah je, da doživljajo premalo občutka tople, nežne varnosti. Oddih pa je nekaj izredno pomembnega, kar pove že beseda: dihati, sprostiti zadržano dihanje. Zdravilnost oddahnjenosti čuti otrok, ko ga vzamemo v naročje, in ga preplavijo olajšanje, sprostitev v varnem objemu, brezskrbna prepustitev nekomu, ki poskrbi za vse. Skratka, ko si oddahnemo od vsega in si vzamnemo čas za globok počitek, takrat doživljamo globoko varnost, zaščitenost pred skrbmi in dolžnostmi.

V času, ki od žensk zahteva vse več - ženske pa seveda od sebe, da bodo kos pričakovanjem - si takega počitka čez dan večina žensk sploh ne zamišlja, kaj šele, da bi si ga vzela. Tudi delavni moški ne znajo počivati. Kdaj le? In zakaj le? Spimo ponoči, dan je za delo in vse, kar je treba opraviti. Doker te noge še držijo, dokler še lahko kaj narediš, nimamo razloga, da bi legli in počivali ...

Treba je pasti skupaj, zboleti, zgoditi se mora kaj posebnega, da si privoščiš počitek.

Dopust pa je pogosto replika iste predstave zlasti za ženske: vse pripraviti brezhibno, na dopustu pa biti aktivna in popolna v vseh smislih, da bomo kos pričakovanjem glede sijajnega dopusta.

Razmislek o vsem tem je še kako na mestu.

Počitek ima globok zdravilni pomen, ki je tako biološke kot duhovne narave. Pomeni, da si podarimo zavetje, tišino, vstopimo v sveti prostor, kjer govori naš najbolj osebni navdih in kjer se obnavlja naše telo, a tudi naše samozavedanje.

Samo v minutah, ko vse NUJNO stopi v ozadje, zaslutimo, kaj se nam res dogaja v tisti globini, kjer se odvija skrivnostno krmiljenje našega življenja.

Če nikoli nismo tam, nas začne preganjati utrujenost, ki je pravzaprav hudo domotožje. Žalujemo zaradi pomanjkanja stika s svojim notranjim zavetjem, kjer črpamo modrost, varnost, nežno prisotnost občutka, da smo pomembne, da je naše življenje sveto in da je smisel našega obstoja nekaj več kot samo izpeljevanje zadolžitev.

Vračanje v ta prostor nežne zaščite nam vrača moč, voljo do življenja in pristno občutenje tega, kar je pomembno in kar ni. Šele potem se lahko vračamo v sedanjost z jasno sliko o svojih prioritetah, in se odločamo zavestno in sebi v dobro.

Brez tega ne moremo ljubiti ne sebe ne drugih, kajti ljubezen vre iz notranjega izvira našega bivanja, ta pa je dostopen le v globoki tišini brez bremen in nalog.

Nekaj je v nas, kar nas vsak dan lahko objame in nam pove, da smo doma, na svojem in v svoji pravici, da živimo po svoji meri.

Prisluhnimo. Nič ni važnejšega od tega, če hočemo zavarovati svoje telo, srce in dušo.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...