Šele v premikih zaživimo kot ljudje
Naše možnosti se lahko izrazijo le v gibčnosti telesa in notranjega življenja.
Vsaka rastlina se je v milijonih let opremila, da lahko preživi brez premikanja. Rastlina se zaseje daleč, a stoje na mestu. Človek pa, ki v vsakem pogledu ostaja na mestu, shira in ne zaseje ničesar. V tem je razlika, na katero radi pozabljamo.
Človek se razvija le, če se premika. Naša živost je v gibčnosti, V sposobnosti, da izstopimo iz začaranega kroga in da stopimo v krog, ki nas neguje, da spremenimo položaj, ko gre za življenje, da splezamo iz brezna in preskočimo jarek, ki ga je izkopalo nezaupanje ... Tudi najmanjši premik nas lahko reši ujetosti. Tudi v visoki starosti lahko ostajamo prožni.
V gibu je vse: naša možnost rešitve, naš razvoj, naša ustvarjalnost. To vedo otroci, ki niso niti sekundo pri miru ... vse, kar počnejo, je povezano v nenehnem pretakanju gibov, hoje, teka, počepov, plazenja, sklanjanja, iztegovanja ... Oči iščejo, ušesa lovijo vse, kar se dogaja, roke preizkušajo, kako vse deluje, srce išče stik in um spoznanje ... zato so tako živi in tako vitalni.
Negujmo gibčnost telesa in duha, da bomo lahko potovali skozi spremembe brez trpljenja.