Pojdi na glavno vsebino

Še o zakonu privlačnosti in Ljubezni

Ker po odzivih vidim, da je tema občutena, dodajam še nekaj misli.

Ta članek ni usmerjen proti vsem, ki sledijo oznanjevalcem tega zakona. V polemike ne verjamem in mislim, da vsak lahko razlaga svoje in prepričuje. Vzvišeno poskušati koga utišati je vedno narobe. Na nas pa je, da znamo presojati. Danes je še posebno pomembno, da vemo, kako nas prepričujejo. Prepričevanje ljudi je namreč vrhunska znanost in umetnost, mešanica talenta, karizme, obrtniškega mojstrstva in velike medijske usposobljenosti. Uspešnost nekega oznanjevanja ni povezana z resnico in je ne dokazuje, nas pa lahko pošteno zmede in privlači. Zlasti deluje sporočilo, da določena tehnika ali pravilo ABSOLUTNO VEDNO deluje (seveda, če verjameš ...). Prav o tem govorijo spodnje vrstice.

Z enim samim zakonom ni mogoče razložiti vsega.

Najbolj tehten ugovor je po moje ta, da v stvarstvu obstajajo mnogi, nešteti zakoni. Samo poglejmo, kako je bilo treba nenehno dograjevati naše razumevanje fizike. Težnost deluje, a ne v vsakem prostoru ... če jo ta onemogoči. Skratka, vsak zakon v naravi je po svoje točen, a potem obstajajo še nešteti drugi, ki ustvarjajo prepleteno mrežo vplivov, od katerih glede nekaterih še nič ne vemo. Zato je misliti, da lahko svojo usodo določamo z zanašanjem na en sam zakon, ki vsebuje vse, naivnost ali objest.

Polresnica je v ospredju, zapleteno ozadje pa ni prikazano.

Kot pri vseh neutemeljenih prepričanjih pa je tudi tu prisotna polresnica. Najbolj se namreč obnesejo trditve, ki so delno resnične in dokazljive, ostala polovica pa ostaja v senci. Tako dobro vemo in opažamo, da imajo naša dejanja vedno posledice. Velikodušnost in optimizem pogosto sprožita v ljudeh veselje, da se nam približajo in kaj lepega podarijo. Pošten človek pogosto uživa ugled in se mu plemenitost vrača v obliki spoštovanja in zaupanja v okolju. Vse to drži. A za tem je še ogromno drugega. Predvsem je za tem vprašanje, kaj ob vsem dobrem, kar delamo, resnično čutimo. In tu se odpre velikansko polje neraziskanega. Da, svet se odziva, a na resnične nagibe, ne tisto, kar mislimo, da delamo.

Misli ne ustvarjajo realnosti.

Misel, ki jo rojeva um, je samo del tega, kar oddajamo, in jo je mogoče obvladovati, če treniramo. Pod njo pa deluje oceanska globina, ki še kako vpliva na našo realnost in jo ustvarja, ker nas vodi: spomini, občutki, pričakovanja in prepričanja, ki ne morejo do zavesti, ker prinašajo s seboj uvide, ki niso v skladu z našimi načrti in vizijo sebe, a tudi ustvarjalne sile, ki so nosilne naših posebnosti, strahovi našega časa ... vse to deluje z veliko močjo. Lahko gojim pozitivna prepričanja o sebi, a če se na dnu počutim še vedno ranjen in pol zamere do vseh, ki mi delajo krivico (a tega ne občutim), se bo realnost dolgoročno odzivala na moja globinska sporočila in povabila. Poleg tega imam še množico drugih notranjih sil, ki tudi vpadajo. Kako lahko verjamem, da je mogoče voditi življenje preprosto in naravnost k cilju?

Priče Ljubezni?

Veliko se oznanja Ljubezen, a kaj to sploh konkretno pomeni vsak dan v mojih odnosih. Svoje ljubezenske moči ne moremo ukazovalno določati z mentalnimi vajami in treningom. Seveda se lahko oglašujem kot bitje Ljubezni, ker se pač za to odločim, a ljudje, ki so sposobni velike konkretne ljubezni v odnosih, tega nikoli ne delajo (vsaj to je moja izkušnja ). Preveč jim je jasno, kako smo zmotljivi. Da smo priče Ljubezni je potreben je najprej pošten spust v resnico naših odnosov. Slepo slediti komu, ki zagotavlja, da mu uspe privlačevati samo tisto, kar zavestno izbira, ker je v Ljubezni, se zdi najlažja pot in obeta varnost. Vse je jasno, vse je mogoče in vse je gotovo. Tu pa je past.

Tem ljudem se je navadno zgodio kaj posebnega in čudovitega in iz tega potem zgradijo vseobsegajočo teorijo in vizijo sebe in drugih in usode, potem pa nabirajo dokaze v prid te nove drže. Počutijo se preroško in nezmotljivo, a njihova osebnost je polna neraziskanih brezen. Posamezni dogodek, ki je bil lahko res milosten in čudežen, VZAMEJO KOT DOKAZ o svoji izvoljenosti. A bil je (to je seveda samo moja izkušnja) le vabilo v stik z neko dimenzijo, ki pa jo je treba šele vnesti v življenje. Kar so videli, še niso, in tudi ne bo lahko to postati. Nobenega jamstva ni. Poznam res veliko ljudi, ki so takih čudovitih uvidih zašli v ekstremizem, rušilnost in obup.

Nihče ni Ljubezen, a vsak je lahko VEČ.

Človek je skrivnost, preplet dobrega in zlega, delno odločamo in delno smo postavljeni pred dogodke, ki presegajo vse, kar poznamo. Kraljevsko se lahko počutimo le, če si ne pripisujemo božanskih sposobnosti, ker smo v resnici človekovega položaja, enaki vsem ostalim in v iskanju izpolnjenosti. Nihče nima pravilnika v žepu, nihče ne more dajati navodil, kako naj vsak od nas ljubi in najde srečo v dobrem. Vsak ima svoje malo kraljestvo, v katerega vabi druge in jih potem tudi obiskuje v njihovih bogastvih ... ne da bi prezrl zlo, ki živi v senci in čaka, da bomo naivni in neopremljeni padli v past.

Skupaj smo na poti in samo povezanost v poštenem priznavanju naše nevednosti in zmotljivosti nas ohranja čiste. A ob vsem tem mirno živi tudi naša veličina, vse, kar vemo in smo dosegli. In je dovolj, da se počutimo dobro na tem svetu, usklajeni s stvarstvom in tudi upravičeni do sanj.

Veliko več lahko uresničimo, kot se na ta hip zdi, in življenje nam to nenehno sporoča in nas vabi v srečni VEČ.


Oznake: osebna rast zakon privlačnosti

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...