Pojdi na glavno vsebino

Sanjači in njihove ženske

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Sanjači in njihove ženske

Navada je, da zasanjanim ljudem, ki se izgubljajo v svojih svetovih, pripisujemo veliko občutljivost in nedolžnost, naivnost, nebogljenost. Morda pa ni tako.

Sanjači imajo dva obraza: z enim gledajo v svoje sanje, z drugim se ozirajo, kdo bo poskrbel zanje.

Kdor živi v sanjah, je izbral (zavestno ali ne) zanemarjanje realnega sveta. Takim ljudem je vsakdanja konkretnost odveč, posvečajo se pomembnejšim zadevam. Z vsem ostalim naj se zato ukvarjajo drugi. Vedno bo mogoče najti koga, ki je pripravljen stopiti v odvisnost od velikega umetnika, genija, karizmatičnega človeka. Sanjači včasih ustvarijo velika dela, včasih pa sploh nimajo daru, ki si ga pripisujejo. Toda stvarnost ni pomembna.

Tudi tisti, ki zanje poskrbijo, niso pomembni. Samo koristni so, a kaj se jim dogaja, kaj bi si želeli dobiti, kako jim je ob njem … tega sanjač ne vzame v poštev. Vse to sodi v stvarnost, ki ga ne zanima zares.

Veliko žensk z lastnimi dohodki vzdržuje svojega sanjača. Nič ni narobe s tem, če se za to odločijo. A vprašanje je, če se zavedajo, kaj prejemajo. Pogosto jih vidimo, kako zasanjano strmijo vanj polne občudovanja in vidijo v njem ljubezen, ki je on ne daje. Velik umetnik, genij … je res lahko bogat, a za javnost, za kulturo. V odnosu do nje pa ni nobenega bogastva.

Zanimivo pa je, da tudi ona ni žrtev. S svojim dajanjem si zagotavlja njegovo navezanost nase, saj je zelo koristna.

Na noben drug način se ni pripravljena srečati z moškim. Le to zna, kako ustreči, kar pa ni predaja. Predaja pomeni, da s tem, kar resnično in avtonomno smo, v polni zavesti svoje vrednosti in sposobni živeti sami zase odpremo drugemu pot v svojo globino. Stopimo v srečanje, ne v sanje. Skratka, tudi njej se splača, čeprav za visoko ceno, živeti ob njem. Ne vlaga v resnično usposobljenost za odnose, a ima nekaj podobnega partnerstvu, kar ji daje zasilno zavetje. Vse ostalo lepo in lesketajoče, čudovito in izjemno pa doda s svojo domišljijo.

Seveda takega para nimamo pravice obsojati. Pri obeh so zadaj velike nepredelane stiske, katerim očitno nista bila kos in sta se povezala, da sta preživela. A namesto površnega odnosa do enakpravnosti med spoloma, ki jo merimo z družbenimi dosežki žensk, bi bilo važno tudi kaj drugega,

Važno bi bilo, da dekleta zaživijo svojo polno neodvisnost in samospoštovanje še pred partnerstvom in da se naučiti izbirati, čutiti, odločati v spoštovanju do sebe in ob poznavanju sebe.

Marsikaj lahko naredimo, da je lahko tudi drugače.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...