Pojdi na glavno vsebino

Samospoštovanje je naše naravno stanje

M. G.Tuminello je italijanska psihologinja, ki je pred kratkim napisala kratek, nazoren priročnik o samospoštovanju Podajam vam nekaj misli, ki so me posebno pritegnile, in svoj komentar.

Naravno bi bilo, da bi vse, kar čutimo in mislimo, podpiralo naše samospoštovanje. To pomeni, da bi se samodejno umikali boleči spomini, ki hromijo upanje. Dvomi bi se pojavljali na ozadju zaupanja vase in vzpodbudnih vizij. Telo bi bilo zasidrano v občutku varnosti in nagonsko bi odklanjali vse, kar nas dela plašne in nesamostojne. Vse v nas bi kar naprej iskalo nove možnosti za srečo in podjetnost. Vam zveni čudno? Prav to dela vsak dan naš imunski sistem, ki prepoznava, kaj je za nas škodljivo, in s tem energično opravi brez dvomov. Tako pravi avtorica.

(Autostima, Riza edizioni, Milano 2012).

Razmišljam: če smo naravni, nas vleče, da NE trpimo, da NE iščemo stvari, ki nas bolijo in tlačijo, ampak tiste, ki zdravijo in hranijo vero vase. Biti naravni nam je tuje, ker smo se naučili kulturnega vzorca trpeče človeškosti. Naravno psihično življenje ni mučno, boleče, ni bitka s seboj in tragično spopadanje s svojo omejenostjo. Naravno je tisto, kar počne otrok, ki išče, kar ga oživlja in razvija, naravna je mačka, ki išče ugodje neumorno in vsak dan sproti najde nove strategije za svoje cilje. Naravno je vitalno odzivanje in iskanje pomoči v okolju za vse, kar nas hrani. Ali ne deluje tako telo, ki išče zrak za svoje dihanje, hrano in vodo, gibanje in svetlobo?

Le kdo nas je prepričal, da naše psihično življenje nima svoje naravne nagnjenosti k sreči, uživanju, ljubezni do življenja?

In še ena njena misel: samospoštovanje se ne hrani od uspehov. Hrani se od zavesti, da smo zvesti svojim potrebam in na varnem v sebi pred pritiski okolja. Osreči nas, ko se naučimo česa novega, ko kaj globoko doživimo s celim bitjem, ko kaj spoznamo, ko občutimo svojo igrivost in živost, ko se presenetimo, ko smo povezani s svojo naravo in sposobni slediti pristnim nagibom.

Samospoštovanje je stanje skladnosti, NE obračun uspehov. Zato smo lahko polni samospoštovanja tudi ob neuspehih, izgubah in neuresničenih načrtih. Ko smo doma v sebi, v toplem ozračju suverenega obstajanja po lastnih kriterijih, čutimo mogočnost svojega samospoštovanja.

Poznam veliko zelo uspešnih ljudi (lahko naštejejo veliko svojih dosežkov in presežkov), ki so skrajno nemirni, trpeči in neprizanesljivi do sebe. Uspehi jim niso pomagali do samospoštovanja. Tudi nam ne bo pomagalo, če bomo uuspešnejši. Zato ne iščimo uspehov, da nam bo bolje, in ne krivimo neuspehov, če nam je hudo. Viri za izpolnjeno občutenje sebe so drugje.

Razvijajmo občutek za svoje potrebe in za naravno držo suverenega bitja, tam kipijo iz našega dna izviri vsakodnevne radosti.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...