Pojdi na glavno vsebino

Samoljubje

Včasih mislimo, da se imamo rade, pa se za tem skriva samoljubje. Ni težko ugotoviti, ali delujemo iz ljubezni do sebe ali iz samoljubja. Najočitnejše znamenje samoljubja je namreč razočaranje nad seboj. Kadarkoli se odpovemo samoljubju, obvarujemo tisti del sebe, ki nas vodi v pristno plemenitost.

Samoljubje - zavajanje sebe Samoljubje nas prepričuje, naj bomo vsem všeč, naj gojimo napihnjeno samopodobo ter naj se trudimo vedno narediti čim boljši vtis (na druge, a tudi nase). Ko ne gre po načrtih, se ihtavo in užaljeno obrača proti nam, povzroča bolečino ter zahteva zadostitev svojim merilom ne glede na to, kar bi v resnici koristilo našemu razvoju. Značilnosti samoljubja: štirje primeri 1. Prizadeto smo pozorne na odzive okolja in predvsem na to, da ne bi imel kdo kaj očitati. Vnaprej skušamo biti popolne, brezhibne. Samoljubje kuha jezo, kadar nam ne uspe biti popolne. Ne pomirja nas, ne zna nas potolažiti, ne govori z ljubeznijo, zanima se izključno za zahteve naših visokih predstav o sebi. 2. Iščemo odobravanje, pričakujemo ga. Sebe nikoli ne hvalimo same, drugi nam morajo dati priznanje. Lastna hvala, cena mala! Samoljubje nam brani, da bi se same pohvalile, preveč smo vzvišeno plemenite, da bi lahko to počele s seboj ...Samoljubje je skopo, hladno, nenaklonjeno naši potrebi, da bi se počutile ovrednotene iz lastnih moči, samostojne. 3. Očitki nas zelo prizadenejo. Dokazati moramo, da so neutemeljeni. Trudimo se prepričati okolje, se jezimo in trpimo, če je kdo nezadovoljen z nami. Samoljubje nas sili, naj vsem dokažemo, da smo na višini. Ne zanima se za naše potrebe, meje, za našo pravico do počitka. Ne priznava nam pravice do zmotljivosti. Ne ozira se na možnost, da so stališča drugih lahko neutemeljena ali krivična. 4. V primeru neuspeha se počutimo ponižane in prestrašene, nad seboj smo razočarane, še bolj pa se bojimo razočaranja vseh, ki so si od nas veliko pričakovali. Samoljubje nas ne varuje, ne daje opore in zaledja, samo obsoja, zahteva in kaže s prstom. Hoče rezultate, s katerimi se bomo hvalile in vsem dokazale, da smo na višini najsijajnejših pričakovanj. Cilj samoljubja je, da se počutimo odvisne od drugih, nezadovoljne s tem, kar smo, prestrašene pred napakami, trajno v stiski pred ocenjevalci, in da tesnobno hlepimo po tem, da bi bile čim boljše. Samoljubje je prikrita oblika sovraštva do sebe in občutki, ki ga spremljajo, to tudi potrjujejo. Kadarkoli se odpovemo samoljubju, obvarujemo tisti del sebe, ki nas vodi v pristno plemenitost.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...