Pojdi na glavno vsebino

Sama sreča ni dovolj

Iskati srečno življenje in nenehno radost nas omejuje.

Potrebni smo mnogih različnih stvari, tako kot vse živo, kar raste: sonca in sence, ledu in vročine, počitka in rasti. A zadnje leta se je razpasla nesrečna navada , da vsi hočejo biti nenehoma srečni in čim gre kaj narobe, je to že katastrofa. Biti srečni se zdi sposobnost, odvisna od železne volje, tako kot biti v formi.

Toda globoki pretresi nas prenovijo, ločitve nam odprejo nove poti, izgube razvijejo notranjo samostojnost, storjene krivice nas povabijo v novo čistost, občutek sramu nas kliče, naj gradimo dostojanstvo, žalost ovrednoti veselje. Če čutimo raznoliko, okušamo bogastvo notranjih sil in prepoznavamo neizmerne razsežnosti življenja. Sreča je samo ena od naših dimenzij in ne more dati vsega. Sama ne more odgovoriti na našo potrebo po polnosti, smislu in prerojenju.

Zato lahko vse, kar nas boli, moti, vznemirja ali straši sprejemamo kot priložnost za drugačna, nepoznana zadoščenja.

Sreča je ugodje, a spoznanje resnice je stik s svetim v nas. Čutiti, da začnemo graditi na novo … je čudovito. Oditi na lepše večkrat na dan, vdihniti in izdihniti bolečino, da lahko rodi kaj novega, je pretresljivo in navdihujoče.

Ljubezen je kot veter, ki ima veliko poti, da nas poboža.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...