Pojdi na glavno vsebino

Sam svoj psiholog?

Večinoma si postavljamo diagnoze sami in sami si predpisujemo "zdravila". S kakšnimi uspehi?

Večina ljudi je prepričana, da ve, zakaj ima težave. Vse jim je jasno: kaj delajo, zakaj, kakšni so drugi.

Ker stvari praviloma ne gredo po njihovih željah, imajo tudi razlago. zakaj: če bi šlo tako, kot je treba (njim je jasno, kaj je to), bi se stvari rešile.

In zakaj se ne rešijo? Ja, ker oni ne zmorejo in drugi nočejo ali ne morejo – toda še vedno so prepričani, da bi se vse izšlo, če bi vsak naredil tisto, kar so ugotovili, da je potrebno.

Ta tragikomična spirala je brezizhodna. Tudi neuspehe si namreč razlagam v istem stilu: vem, zakaj mi ne uspe. Morala bi samo … in če bi drugi naredili pravo stvar ….

Izhod je čisto druge, v novem pristopu, ki edini prinese resnično olajšanje.

Pristati na to, da nas žene prepričanje, je prvi korak.

Gotovo ni tako, kot si razlagamo, drugače bi naši poskusi delovali. V resnici namreč sploh ne gre za poskuse, saj pravi raziskovalec preizkuša in preverja vedno nove pristope, mi pa le ponavljamo istega, le da nam to ni razvidno.

Za nekaj drugega gre, česar ne vidimo sami.

Potreben je pogled drugega. Samo drugi me lahko vidijo z novimi očmi in v novih pogledih zagledam sebe, kot se ne poznam. A to seveda ne more biti kdo, ki tudi misli, da vse ve ...o sebi, o meni, o vsem.

Zato je važno iti včasih ven iz svojega kroga in odkrivati, kako drugače lahko gledam na svoje zaplete.

Nekega dne odkrijem, da izvor moje težave sploh ni bil tam, kjer sem mislila.

A to mi je pokazal nekdo drug, ki ni imel moje preteklosti, mojih prepričanj, in ki išče odprtost in jasnost.

Odlagajmo prepričanja tako, kot drevo odloži liste, ki ne živijo več.

Popki novega cvetenja nastanejo le, če staro odneha.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...