Pojdi na glavno vsebino

S PORAZOM V SRCU

Kadar se česa veselimo, potem pa gre drugače, pademo v boleče stare filme razočaranja.

Z ljubeznijo pripravimo praznovanje in ljudje odidejo zdolgočaseni. Gremo na dogodek, ki nas je vedno osrečeval in krepil, in se vrnemo izpraznjeni in boleči. Začnemo zagnano in srečni, potem pa se nekaj zgodi in naš načrt postane moreča in neuspešna izkušnja. Gremo na lep izlet, ki smo se ga že dolgo veselili, in se vrnemo poškodovani. Vrnemo se v službo polni želje, da bi nadaljevali, kar smo lani že dobro nastavili, in ugotovimo, da je naše delo nekdo uničil in da je situacija veliko slabša, kot je bila. Te izkušnje lahko vzamemo mirno in stvarno (Tako je. Kaj lahko storim, kar mi pomaga? Katere so možnosti? V katero smer pa nikakor ni dobro siliti?). Tako bi narekovala ljubezen do sebe. Sebi bi se zahvalili za vloženi trud in pogledali, kaj si lahko zdaj damo novega, drugačnega, ker predvideno ni dosegljivo. Toda navadno tega ne naredimo. Veliko preveč časa porabimo za izčrpajoče žalovanje, ker ni šlo po pričakovanjih. Včasih pozabimo pogledati, v kakšnem stanju smo v resnici delovali: smo res imeli kaj dati, smo bili odprti in bogati ... ali pa je že bila na poti v nas senca in smo jo prinesli s seboj v izkušnjo, ki se potem ni razcvetela? In drugi? Če so bili mračni in skopi, ali nismo bili tako pogosto tudi mi sami, in je prav, da si to dovolimo, če je to naša resnica? Ali si je mogoče naročiti srečno izkušnjo? Tu je zelo lahko zdrsniti v otroško nesrečnost. Jezimo se na svet, ki nam ne ustreže, se vračamo v stare neuslišanosti in pomanjkanje. Trpimo in ne moremo, a tudi nočemo ven. Ker trpimo PO PRAVICI in so krivi drugi. Vse to nam škodi, veča težo, ki jo nosimo. Nositi poraz v srcu ni lahko, a ne pomeni, da moramo trpeti. Porazu lahko pustimo, da izzveni, ne iščemo krivcev, ne obtožujemo ne sebe ne drugih. Pustimo, da pride novo, pustimo srcu, da počasi preboli svojo žalost in se odpre novemu veselju. Nositi poraz v srcu in počakati, da se poraz pretopi v resnico, spoznanje, modrost ... je veliko dejanje. Učimo se nositi poraz s toplino in odprtostjo, in bomo spoznali še eno neznano in globoko obliko sreče in življenjske varnosti. In veliko prej bomo spet v vedrini in zmagi.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...