Pojdi na glavno vsebino

Rešeni iskanja popolnosti

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Rešeni iskanja popolnosti

Preganjavica nikoli dosežene  popolnosti  marsikomu sedi za vratom in mu greni življenje. Cilj se nenehno izmika, človek daje vse od sebe in ne ve, kje tiči prevara.

 

Nekje v sebi čutimo, da gre za nepošteno igro in da nas  muči nekaj,  kar je krivično. In da v tej zahtevnosti ni nobene ljubezni, nobene tople svetlobe, ki bi kazala pot naprej, nobenega miru.

A vse se spreminja iz hipa v hip. Nikoli ni nič zaključeno. Vse je večno gibanje, vse je samo pot brez konca, le postaje obstajajo in velika spirala, ki se dviga.

Popolnosti ne moremo doseči, ker ne moremo ustaviti kroženja življenja. Možna je samo trenutna polnost, izpolnjenost. Če popolnost zahtevamo, moramo ustaviti življenje in dejansko tisti, ki to počne, ustvarja mrtvilo okrog sebe.

Dosežena popolnost  bi pomenila, da je delo zaključeno. Torej iskati popolnost pomeni, da iščemo konec, da ne bo možno več nič dodati. Pojem popolnosti je obenem  pojem zastoja, saj ni ničesar več, kar se lahko spremeni. Ali sploh smem kaj spreminjati, če je popolno? Lep primer tega je do popolnosti  urejena hiša. Samo če se je ne dotaknemo več, lahko ostane popolna, kot je, okamenela.

Vse živo pa se spreminja in išče nove oblike obstajanja. Drugačne, boljše, včasih nas življenje tudi obrne nazaj, nas ustavi in pošlje iskat kaj izgubljenega in pozabljenega, a zelo pomembnega. Ni samo napredovanja, obstaja samo spreminjanje, kroženje, gibanje v vse možne smeri.

Živimo lahko v prostem dihanju, v zavedanju toka, v katerem vse teče, in dajemo od sebe, kar trenutno  lahko, ker bo že jutri potrebno dati kaj drugačnega. Svoboda je tudi v tem, da končno dojamemo, kako je popolnost samo ena od besed, ki jih je naš um skoval, da bi bil ponosen nase, pa se je ujel … kajti um si ne more predstavljati neskončnosti in zato izdeluje pojme, ki bi mu omogočili, da se ne sooča s svojo omejenostjo.

Samo telo in srce nas lahko pomirita, ki pa sprejemata in doživljata, kar ju presega, in se obenem počutita doma v neizmernem, iz katerega ju je priklicalo življenje.


Oznake: osebna rast popolnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...