Pojdi na glavno vsebino

Razlikovati intuicijo od samoprevare

Razlikovati intuicijo od samoprevare

Nekaj kratkih opažanj o razlogih, zaradi katerih se lahko motimo, ko poslušamo notranje nagibe.

Pogosto zamenjujemo stare samoprevare za navdih, intuicijo, glas duhovne rasti, ker se pojavljajo v novi in sijajni preobleki. Naj nakažem samo primer, ki ni tako redek.

Mučimo se na službenem mestu, ki nam ne ustreza. V službi trpimo, ker ne prepoznamo svojih samouničevalnih navad in se ne znamo spoprijeti z nenehnimi ponižanji. Potem pa se pojavi prijatelj, ki so mu podarili potovanje za dva, in nam ponudi, da bi ga spremljali. Rečemo si: »To je znamenje, to se ne dogaja slučajno! To si zaslužim, to je dolgo pričakovani obrat, življenje mi hoče pomagati, slediti moram tej resnici v sebi.«

Novo idejo o potovanju navdušeno preimenujemo v uvid, razkritje resnice, neponovljivo priložnost. Odleteti na sanjske počitnice v prepričanju, da smo sledili pogumni intuiciji in očitni resnici, ki nas vodi v novo smer, je v tem primeru spretna samoprevara. Zakaj?

Samo primer: v istih dneh se dogaja še veliko drugega, kar vodi v čisto drugačne rešitve, a tega ne beremo kot »znamenje«. Med neštetimi namigi, ki bi jih lahko sprejeli, smo preimenovali v »pomenljivo znamenje« samo tistega, ki se najbolj prilega naši kronični (in nezavedni) želji po bežanju pred seboj. »Velika novost« je samo nov ovinek, s katerim se bomo vrnili na staro enaki kot prej.

Prava intucija je vedno globoka in revolucionarna. Ne pojavi se, ko si v stiski, ko jo rabiš, ko si jo želiš naročiti. Možnost za preobrat prihaja nepredvideno, ni je mogoče naročiti ali izsiliti. Ne veš,kaj jo je sprožilo, ne veš, zakaj prav zdaj, ker v njej ni tvoje logike o potrebnem in ustreznem.

Ne moreš je ustvariti samostojno, ker ni sestavljenka tvojih starih misli.

Intuicija nas prehiteva, zato ne more biti podobna temu, kar smo že spoznali. NE potrjuje znanega.

Za čistost intuicije je potrebno dolgotrajno osebno prečiščevanje, duhovna preobrazba, v kateri smo se pripravljeni odpovedati tolažilnim lažem o sebi ali drugih. Intuiciji ne moremo vladati. Lahko pa se osvobajamo nadutosti in zagledanosti v svoj prav in jo dočakamo.

Ne moremo stati sredi intuicije z dvignjenim prstom in z zmagoslavnim nasmeškom.

Stari sredi intuicije je kot stati sredi bliska ali poslušati jezik, ki ga ne razumemo, a nam zveni hrepeneče in pretresljivo in nas vabi v skrivnost.

Pristna duhovnost je zahtevna, ker od nas pričakuje goloto pred resnico, pogum umiranja in spreobrnjenja. Postajati inuitivni pomeni postajati globoki, zbrani, pogosto molčeči in v nenehnem spreminjanju. 

Človeka, ki je v stiku z intuicijo, spoznam po tem, da se pusti oblikovati od življenja, od večjega od sebe. Samo zato se v njem lahko poraja občutenje neskončnega.

Neskončno pa vsebuje vse: strah in veselje, srečo in bolečino, blisk in grom, jasno nebo. Ko vse najde prostor v nas, takrat lahko resnično občutimo in slišimo šepet skrivnosti.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...