Pojdi na glavno vsebino

Psihoterapija je predraga ...

Kratka misel o tem, kako se nam zdi, da nimamo denarja za svojo pishoterapijo.

Nekatere ženske, ki so veliko pretrpele, spoznajo, da si želijo psihoterapijo, potem pa zvedo za ceno in sklenejo, da je previsoka (V vednost: cena za uro gre v Italiji in Sloveniji - po mojih informacijah - od minimalne 35 do sto ali več evrov na uro). Ali gre res le za denar? Morda res, a to je bolje preveriti. Če jih vprašamo, ali bi bile pripravljene porabiti isto vsoto za moža ali otroka, ki bila potrebna psihoterapije, se jim nenadoma zazdi, da bi bilo treba ta denar nekako najti ... Zato je važno, da preverimo, ali ni občutek, da je kaj za nas predrago, vezan na naše občutenje lastne vrednosti, na vrednotenje lastnih potreb. Ženske pogosto ocenjujejo svojo stisko kot znosno, medtem ko je težava družinskih članov pomembnejša in hujša. \"Saj mi ni tako hudo, tudi sama lahko to rešim, ni treba, da dam ves ta denar za nekaj, kar lahko premagam sama!\" O svojem otroku pa ženska ne govori v istem tonu ... Bodimo iskrene s seboj, ko se odločamo za psihoterapijo, saj je znano, da si ženske (večinoma) vzamejo čas in denar zase le v skrajni sili in še zlasti, če njihova stiska obremenjuje družinske člane! \"Res moram poskrbeti zase, da ne bodo drugi trpeli zaradi mene!\" Torej zato, da bo drugim lažje in ne njim samim ... Kaj, ko bi nehale s tem in postale svojim otrokom vzgled ljubeče skrbi zase? Mimogrede: mislim, da bi morala država omogočati psihoterapijo po zmerni ceni in včasih zastonj, ker gre za pravico do zdravja. Prizadevajmo si za to!

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...