Pojdi na glavno vsebino

Pritožbe nad nehvaležnostjo

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Pritožbe nad nehvaležnostjo

Kaj narediti, ko daješ veliko, drugi pa ni hvaležen?

Odgovor je preprost: najprej nehaj dajati preveč.

Ko se mi zdi, da dajem, pa ni cenjeno, vzpostavim pravičnost tako, da neham dajati preveč. A to zahteva našo suverenost, jasnost o vrednosti tega, kar dajemo. Spoštovanje lastnega dela in dajanja je samo naša odgovornost, ki pa si jo težko prevzamemo. Zakaj? Ker smo bolestno (nezdravo) odvisni od tega, da bodo vsi mislili, kako smo velikodušni.

Daješ veliko? Je dragoceno? Povej si to na glas. Ni lahko. Raje se delamo skromne in se pritožujemo nad nehvaležnostjo, obenem pa v srcu zahtevamo, naj bo drugi tisti, ki bo dal vrednost našemu dajanju.

To ni pravična drža. Pravičnost je v prevzemu odgovornosti za vrednost svojih del. JAZ moram oceniti, koliko je vredno, kar delam. Če me ne moti, da drugi le uporablja prejeto in tega ne ceni, tudi prav. A obenem neham pričakovati zahvalo. Dobro pa bi bilo videti, kako to zares deluje name. Me dela dobrega in ljubečega človeka? Mi daje moč, me povezuje s človekom, ki mu dajem? Radi smo pred seboj plemeniti in popolni, zato si težko priznamo, da nas nehvaležnost boli in ustvarja umik, očitanje, grenkobo.

Zato je dobro ločiti čustveno sočutje do drugih ( naklonjenost, razumevanje) od dajanja materialne pomoči, nudenja uslug, prostega časa, znanja itd. Po načelu pravične izmenjave je potrebno dajati do tiste mere, kot čutimo, da nas to ne prazni, ne boli in ne jezi. Pošteno opazujmo, ali smo res tako polni prekipevajočega bogastva v sebi, da lahko samo dajemo in dajemo.

Nehvaležnost je pohlepen plevel in si jemlje prostor na račun drugih. Naša setev, naše dajanje naj bo odgovorno, kajti kar sejemo, nas bo zaraslo.

Varujmo dobro žetev.


Oznake: osebna rast nehvaležnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...