Pojdi na glavno vsebino

Preživeti pod snegom

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Preživeti pod snegom

Ovrednotimo vse, kar zmoremo, da obvarujemo življenje.

V tem zahtevnem času nam ni v pomoč, da se prepričujemo, kako je vse, kar se dogaja, samo krasna priložnost in kako smo zdaj prečiščeni in notranje preobraženi. To preprosto ni res. Zakaj? Ker je vsak resničen razvoj sad živih srečanj in odnosov. V živih odnosih pa smo zdaj močno omejeni.

Človek je rojen za svobodo, za premikanje brez meja, za dotik, za pretakanje srečanj, živahne izmenjave, načrtov in odprte prihodnosti. Odtegnjenih nam je bilo veliko izkušenj, ki so nam pomagale živeti, ne le, kar je odveč in prazna navlaka potrošniškega vsakdana. Veliko lepih, pogumnih in srčnih načrtov je bilo prekinjenih in iskali smo način, da bi nas to ne potrlo in ustavilo. Realnost je omejujoča in na to smo se po svojih močeh prilagajali. To je dejstvo in to pogledati v oči je neizogibno, če iščemo rešitve.

Dejstvo je, da živimo v kletki, ki je nismo izbrali, in okušamo svobodo srečevanja na obroke z vračanjem v zaprtost. Lahko to odkrito povemo? Lahko prisluhnemo temu, kar čuti vsak otrok, ki se ne spreneveda?

Samo kot pristni ljudje, ki si priznajo vse, kar v njih deluje, lahko resnično gradimo, kar rojeva življenje, rešitve, prihodnost. Skrušeno misliti, da komu v tem času vse vse krasno uspeva, nam pa sploh ne, je boleča in do sebe (in resnice) nespoštljiva naivnost.

Soočamo se vsak s svojimi ovirami ter iščemo poti, da bi rešili svojo vedrino, ljubezen do sveta, svojo povezanost. A trenja, ki so že obstajala, se gotovo niso pomirila, ko smo jih zaprli in stisnili med štiri stene. Nerešene zadeve so postale glasnejše, neizgovorjene bolečine ostrejše. Zavetje čutijo le tisti, ki so se že prej naučili živeti s seboj, si prisluhniti in podpirati najbližje. Ko se bo svet spet odprl, bomo vedeli nekaj več o tem, kako nam zares gre, ko ni razvedril in pozabe v tekanju sem in tja, če bomo to želeli videti.

Držati svojo smer, ko divja nevihta ali ko nas obkrožijo ledene gore, je ena najzahtevnejših veščin vere vase. A za to je treba jasno zaznavati ovire, smer in moč vseh protisil. Vsi smo vabljeni, da prepoznamo kletko trenutka, a da obenem iščemo poti olajšanja in negujemo veščine, ki omogočajo vzdržljivost in živo dogajanje pod snegom.

Varuhi življenja smo, pa naj se dogaja karkoli.

Vsak po svojih močeh lahko skromno in v občudovanju vsega, kar kljub vsemu zmoremo, varno potujemo skozi ta čas in ostajamo živi pod snegom.


Oznake: osebna rast preživetje

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...