Pojdi na glavno vsebino

Pravica do veselja

Opažam, da mnogi ljudje čutijo, kot da si je treba pravico do veselja prislužiti in jo tudi (drago) plačati. Ali pa se bojijo, da koga prizadenejo s svojim veseljem!

Vemo, da je to privzgojeno. Noben novorojeni otrok se ne počuti krivega, ko mu je lepo. To začenja čutiti šele, ko z opazovanjem okolja dojame, da najljubše osebe trpijo in da mora zato poskrbeti zanje in pozabiti na svoje veselje, ali ko je njegovo čisto veselje grobo zavrnjeno in ga nima s kom deliti.

V resnici pa smo veselja BISTVENO POTREBNI kot svetlobe in zraka. Od tega vse v nas živi.

Veselje je DAR

…ker začutimo moč življenja, dotakne se nas moč prerojenja. Zato vse, kar nas teži, postane manjše … olajšano zadihamo in strah pred ovirami nas zapusti.

… ker odpre prosto pot za navdih, ki čaka, da bo zajel naše misli in telo, in postanemo spet ustvarjalni, sposobni videti druge možnosti

… ker požene kri v žilah, da se kot otroci predamo delovanju, ki nas oživlja

… ker zaživi v sproščenih gibih, ki omehčajo našo hojo, vlijejo moč nogam, dvignejo glavo in prižgejo oči, odprejo srce

Veselje je osnovna človekova potreba. Pripada nam. Naše veselje ne škodi nikomur in nikogar ne prikrajša za nič. Je vabilo vsem, da se pridružijo. Je dar za nas in druge.

Včasih ni ob nas nikogar, ki bi želel prejemati naše veselje. Pa ga je potreben kot vsi. Nič hudega. Poglejmo drugam.

Poiščimo drugačne ljudi in odprimo srce. Vedno je kje kdo, ki se bo odzval z nasmehom in ki lahko občuti, da je obdarovan.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...