Pojdi na glavno vsebino

Pravi čas

Glavno je dojeti, v katerem času si, in sodelovati.

Je čas, da bedim ob ognjišču in varujem ogenj, ki ne sme ugasniti. Ne smem spati in ne smem sanjati.

Je čas, da zapustim mrzlo sobo in odidem iz svoje premraženosti tja, kjer se lahko ogrejem in rešim svoje telo.

Je čas, ko moram obrati, kar je zraslo na mojem vrtu, in spraviti svojo zalogo, ker dolgo ne bo drugih sadov in nihče ni dolžan, da me preživlja.

Je čas obilja, ko sedijo za mojo mizo dobri ljudje in se to, kar dajem, množi, in si brezskrbno izmenjujemo svoje obilje.

Je čas, da odprem pismo, ki že dolgo ležo na mizi, in mi govori o dolgu, ki ga moram poravnati.

Je čas, ko pustim, da stvari čakajo, ker se mora prej zjasniti in mora biti luč v meni v zenitu.

Je čas, ko moram vrniti prošnjo, od koder je prišla, ker odgovorna oseba nisem jaz. Naslov je napačen.

Je čas, da se podredim zakonom, ki me presegajo.

Je čas, da kršim pravila in ustvarjam svoje zakone.

Izbiram svoj čas, da bom naravnana na obračanje neba in zemlje, ne v nasprotno smer.

Ta hip mi je ponujen, da z najmanjšim naporom stopim v svoj čas in storim, kar je treba.

Zato je včasih važno molčati in prisluhniti.

V katerem času sem zdaj?

Odgovor je v gozdni zemlji, v osuvanju vej, v srnjakovem pogledu, v šumu vlažne noči, v odrezani roži, v besedi neznanega človeka, v slučajno odprti knjigi. Odgovor potuje skozi prostor in me išče. Potem sede v mojo zavest kot sede ptica v pripravljeno gnezdo.

Pravo dejanje je srečanje med menoj in med tihim valom, ki vsak dan prepotuje moj svet in ve vse o meni in mojih možnostih.

Naj se zgodi tako naravno, kot pade pretežka kaplja z lista. Neznana sila odmeri trenutek njune ubrane ločitve.

Je čas, ko lahko naredimo karkoli, da je le pravi trenutek za to.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...