Pojdi na glavno vsebino

Prave terapije in ne

Prave terapije in ne

Že večkrat sem poslušala izkušnje ljudi, ki jih je terapija razsula in so se potem počutili slabše kot prej. Prepoznajmo, kar nam škodi! Sliko Tanje Planinšek sem dodala z namenom, da v njej prepoznamo, česa smo potrebni, ko se odločamo za osebno rast.

Zato najprej citiram misel iz redakcijskega članka revije Riza psicosomatica (december 2017), ki jo vodi italijanski psihiater Morelli: “Če so za izboljšanje stanja potrebne preveč boleče izbire z negativnimi posledicami, potem je nekaj narobe. Uspešna psihoterapija se zaključi v stanju dobrega počutja brez notranje raztrganosti … in če proces rasti resnično deluje, potem je naraven in ne zahteva prevelikega truda ali dramatičnih razhodov.”

Vse to pomeni, da krvavo nabita soočenja s starši, razčiščevanja, ki neznosno bolijo in ranijo, napovedovanje hudih bitk za resnico in pravico, razsajanje, ki narašča in ne najde izhoda … niso sinonimi za učinkovitost in čiščenje odnosov. Nismo na pravi poti. Morda nam trenutno odleže, ker smo z viharno bolečino in jezo dali duška desetletnemu trpljenju. A po nevihti bo naša sposobnost, da gradimo, enako nedorasla kot prej.

Raje napredujmo po svoji poti počasi, temeljito in povezovalno, usklajujmo se z realnostjo, kot je, spoštujmo svojo preteklost in vse vpletene, rešujmo vezi in odlagajmo stara orožja drugega za drugim.

Potrebno si je izdelati veliko najrazličnejših orodij za zidanje, to pa. Dobri seminarji in terapije nam nudijo prav to, počasno in zanesljivo pridobivanje opremljenosti za karkoli. Le malo terapevtov zna spremljati soljudi na način, ki je zdravilen in obenem naraven. Popularne metode, v katerih divje trpimo in se počutimo prisiljeni v boleče ali-ali, obetajo osvoboditev in prehod v novo. Dobro je, da vsi, ki iščejo pomoč, to vedo, in si prevzamejo odgovornost za svoje občutke in za zavedanje, kdaj postane vse samo še rušilno. Podirati res ni težko in porivati v agresivne odzive do najbližjih še manj.

Žal nekateri nezavedno iščejo terapevta, s katerim bodo rušili in ranili. Kadar je rušilnost tudi terapevtova nezavedna potreba, pacienti sodelavca za maščevalni načrt tudi najdejo. A cena je zelo visoka in obsedeno stanje se razširi in poglobi.

Življenje je ustvarjalen proces. Res, marsikaj na poti osebnega razvoja izgubimo, marsikdaj trpimo, sesuvajo se: iluzije, prepričanja, nerealne gotovosti, navidezno dobri odnosi lahko pokažejo senčno stran. A vse to je mogoče speljati blago, v postopnem okrevanju in okrepitvi, ne da bi okrog sebe ustvarjali pogorišče in ne da bi v svojih bolečinah grizli kot obstreljene živali.

Zdravnik ni tisti, ki nenehno odpira nove rane, potem pa jih ne zna zaceliti. Zdravi lahko le tisti, ki pomaga telesu in srcu, da aktivirata samozdravilne sposobnosti, vrojeno modrost in moč življenja v sebi.

Torej pazimo, komu zaupamo svoje bitje, in se nikoli ne odpovejmo bedenju nad svojimi občutki. Mi smo tisti, ki izbiramo svoje zdravnike, terapevte in učitelje.


Oznake: osebna rast terapija


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...