Pojdi na glavno vsebino

Pozitivna samopodoba ... naj nas ne gnjavi.

Pozitivna samopodoba ... naj nas ne gnjavi.

Mnogi starši se mučijo z občutkom, da njihov otrok nimajo dovolj samozavesti in dovolj pozitivne samopodobe.

To je spet eden od primerov, kako si je naša družba, ki ne ceni pristnosti ter ne goji ljubezni do človeka, prisvojila sicer pametne pojme ter jih obrnila v nekaj, kar nas obremenjuje. Pojem pozitivne samopodobe se je izpridil ...

Vsi si želijo otroka, ki bo pogumen, srečen, pozitiven.

Otrok ne bi smel biti nikoli zavisten, napadalen, negotov pred drugimi, ki zmorejo ali dosegajo več, nikoli se ni smel počutiti osramočenega ali krivega.

Vse to škodi, kot starši moramo otroku omogočiti stanje nenehne srečne samozavesti ... Pa smo spet tam.

Otroku hočemo dati tisto, kar si želimo zase, ker nam okolje vsiljuje predstavo o uspešni osebnosti. Otroka branimo pred občutki, ki se jih bojimo sami.

Vrnimo se v ljubezen, v modrost!

Otrok še najprej čuti, da ga ljubimo, če lahko doživlja vse, kar se mu dogaja, kot sprejemljivo, nenevarno  in upoštevanja vredno. Ljudje ne moremo živeti pristno, če hočemo čutiti samo primerne, vzpodbudne in imenitne občutke, izločiti pa moramo stisko, strah, sram, jezo, obup, krivdo, omagovanje, izgubljenost ...

Gotovo, otroku skušamo omogočati varno življenje, toda ostajajmo v okviru resnice o človeškem življenju. Otrok bo opremljen za življenje samo v primeru, da ga uvid v vse nepopolno, nepredvidljivo in moteče v občutenju sebe in sveta ne bo ODVEČ ali STRAŠLJIVO. Če bo pripravljen videti resnico in jo nositi, iskati izhod v zavedanju, da ta vedno obstaja, bo lahko varen in se bo lahko spoštoval in bo tudi kot mladostnih veliko bolje opremljen za svoje viharje.

Tako imenovana pozitivnost ima to veliko napako, da se prikazuje kot absolutno dobra in seveda ima svoj drugi pol, ki je negativen in ni v njem ničesar dobrega. Vemo, da ni tako. Kdor je vedno, nenehno  pozitiven, je v resnici zlagan, šibek in poln zadržane grenkobe. Hočemo takega otroka? Mu bo to pomagalo živeti?

Pot iz žalosti, nesreče, neuspeha in dvomov vase se otroku ne prikaže, če ga silimo, da naj bo pozitiven. Izhod se rodi šele, ko pridemo v stik z resničnim občutkom. To naj bi mu  starši pomagali odkriti in nositi.

Zato se važno kot starši opremiti, usposobiti za občutenje. Naši otroci so potrebni bližine, ki daje moč za resnico.


Oznake: za starše pozitivna samopodoba otroka


Preberite še


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...