Pojdi na glavno vsebino

Povej!

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Povej!

Svoje pristne želje izražamo s težavo, Včasih celo sebi ne priznamo, kaj bi v določenem trenutku najraje storili ali dobili.

Verjetno tudi zato, ker nismo vajeni spontane in iskrene komunikacije s seboj in zato tudi ne z drugimi. Nekaterim se zdi čudno, da na delavnicah Vere vase pod naslovom o željah govorimo o komunikaciji ...

Želja je izvir, zamolčana se spremeni v skalo na srcu.

Če bo izrečena želja odbita, nas bo morda prizadelo. Toda vse, kar je izrečeno, ima posebno moč: poriva naprej nas same. Želja namreč pridobi moč v hipu, ko si jo upamo na glas priznati. Od želje do namena in s tem do moči za uresničevanje pridemo tudi tako, da spregovorimo. Če še ni primernega sogovornika ... vsaj pred seboj!

kaj se dogaja, če nikoli ne povem, kaj si res želim?

  • Če ne izrazim svoje želje, drugi lahko mislijo, da me ne tisto ne zanima, ali pa dobim to, kar si drugi predstavljajo, da hočem.
  • Če čakam, da drugi sam razume, mu odrekam pomoč za tazumevanje.
  • Ne slišim svojih besed, zato ne morem voditi sebe tja, kamor hrepenim.
  • Oviram vse, ki iščejo pristen stik z menoj in bi mi z veseljem ustregli.
  • Utrjujem odpovedovanje in samozatajevanje.

Ustavljajo nas tudi slabe izkušnje z izražanjem želj. Lahko pa se učimo in najdemo način, da želje nikogar ne ranijo, da so usmerjene v pravo osebo in v pravem trenutku in da krepijo naše veselje do življenja.


Oznake: osebni razvoj želje


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...