Pojdi na glavno vsebino

Potolažimo otroka

Potolažimo otroka

Ko bi ljudje vedeli, kako obupno neučinkovita je vsaka kritika in kako sproži prav tisto, česar nočemo, bi je ne izrekli nikoli več.

Najbolj trpimo, ko nas kritizirajo. Občutek, da je v nas nekaj napačnega, česar drugi ne mara, prekaša vse možne čustvene bolečine. Pekoča kritika nas spremeni v obupanega otroka, zato sproži najmočnejše in primitivne obrambe: napadanje in bežanje. Najraje sploh zanikamo, da nam je hudo, se delamo vzvišene in neprizadete. Odrasle.

Kritika prebuija občutke, da nas ne marajo takih, kot smo, drugačni pa trenutno ne moremo biti.

Čutimo sram, nemoč, zato se bolečine najraje ne zavedamo Naše telo se počuti resnično živo le v sprejetosti, zato si ne želi bližine svojega kritika, čuti ogroženost in išče izhod, varnost ... v bežanju, napadanju ali zanikanju občutkov. Mi kritiziramo, drugi se brani, vez je pretrgana.

Kaj je kritika?

Kot kritiko doživljamo marsikaj. Ko se na primer naš partner zaljubi v drugo osebo, to doživimo kot kritiko sebe. Ko otrok ni uspešen v šoli, je to kritika nas kot staršev. Ko nam zdravnik reče, da je potrebno shujšati ali telovaditi, je to kritika našega sloga življenja. Ko je kdo nagrajen, mi pa ne, ko zbolimo, drugi pa ne, ko smo v finančni stiski ... vse se nazadnje spremeni na isti skupni imenovalec: Ti ne znaš, ne zmoreš, nisi …

Tako smo vzgojeni. Sprejetosti smo izkusili tako malo, da je ne znamo ne deliti ne sprejemati in zato je kritičnost do sebe in drugih skupna bolezen vseh nas.

A vedno, ko koga kritiziramo, nezavedno čutimo (ker smo v temelju empatični prav vsi), da povzročamo bolečino in da ustvarjamo ločenost. Ni nam prijetno in cel organizem se pripravlja, da bo napaden ali da bo sledil umik. Ko kritiziramo, v resnici trpimo tudi sami, a tega se navadno zaveda samo telo, ki je krčevito in razburjeno, ogroženo. Kako se počutite potem, ko ste koga skritizirali?

Skratka, v izrekanju kritike ni ne varnosti ne bližine za nobenega od vpletenih. Zato pa se prepričujemo v »konstruktivno kritiko« ali zagotavljamo, da smo mislili dobro in da si prizadevamo za izboljšanje odnosa … Toda če pogledamo v srce in svojo globino, jasno začutimo, da kritiziranje vedno boli in rani in da se je potrebno najprej sploh potolažiti, da lahko gremo naprej.

Seveda sledi vprašanje: »Ali naj torej vedno molčim in se z vsem strinjam?«

Naša navada je, da vedno razmišljamo izključevalno: ali – ali. Zdi se, da ni drugih možnosti: ali kritiziram in izražam svojo samostojnost ali pa sem pasivna reva.

Na Veri vase imamo največ dela prav s tem, kako stopiti iz kritičnosti v izražanje želja in potreb BREZ kritičnosti. Svoje potrebe navadno izpovemo kot kritiko drugega, ki nam ne ustreže. Kritika ni nič drugega kot napadalen ovinek, ker ne vemo, kako bi nekaj dosegli, kar si zelo želimo. Vsi vemo, kako se počutimo, če nas kritizirajo. A druge poti ne poznamo, ko nam je hudo in bi radi izpovedali svoje želje ali svojo prizadetost.

Edina pot, ki ne ruši odnosov, je NEKRITIČNO IZRAŽANJE ŽELJA.

Tega se je potrebno učiti dovolj dolgo in vztrajno, a nazadnje spoznamo, da prejemamo veliko več kot kadarkoli prej.

Ko odložimo kritično držo in začnemo govoriti o tem, kar si želimo, se svet zavrti v našo smer. Dojeli bomo, kdaj nas drugi ne more uslišati, a zato ne bo deležen kritike. Željo bomo ohranili, a jo bomo obrnili drugam, tja, kjer si kdo želi uslišati, kar ljubimo. Vedno ga bomo našli.

SI želimo prijazne besede, pogovora, nežnega dotika, posluha, priznanja, podpore …?

Ne kritizirajmo tistega, ki nam tega (trenutno ali sploh) ne želi, ne more dati. Vsak človek ima v sebi dva svetova, žitnico in praznino. Lahko prepoznamo, kaj drugi vsak hip lahko dajejo in česa ne - in to spoštujemo. Podajajmo se v žitnice, v sadovnjake drugih, ne v njihovo pomanjkanje. Le tam si lahko izmenjamo, kar osrečuje oba.

Lažje bo živeti in lepše. Naj kritiziranje usahne. Pustimo trnje za sabo, ne vlačimo ga s seboj na nove poti. Opremimo se za mehko hojo z jasnim ciljem.

POTOLAŽIMO OTROKA.

Novo leto naj bo naročje.


Oznake: osebna rast kritika

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...