Pojdi na glavno vsebino

Poletni ogenj

Vsak letni čas zahteva svoje in ponuja svoje. Darovi poletja nam postavljajo tudi nekaj pogojev, če jih želimo uživati.

Poletje izredno okrepi sončne sile okrog nas in v nas. To so sile sijaja, a tudi zažiganja in pustošenja.

Vabljeni smo, da stopimo ven, na prosto, v luč, da se izpostavimo svetlobi in stikom, da se razgalimo in izžarevamo svoje goreče bistvo, da širimo polje svojih izkušenj, gremo v širino … kot življenja željan otrok, pripravljen polno okušati vse. Da, poletje kliče v vse to.

Stati v zenitu, gledati soncu v oči, se pustiti izzvati in odložiti strah v zavedanju svoje moči.

A drugi del resnice je, da je naš organizem ustvarjen pretežno iz praznine in vode. Brez potrebne vlage in prostorne praznine življenje ugasne. Brez vode, molka in noči nas zažge smrt.

Na Portugalskem v velikanskem požaru, ki je tam pustošil pred kratkim, ni zgorel prav evkalipt, v katerega je udarila strela. Razklalo ga je, a gorel ni, ker je bil poln nakopičene vlage. Vse okrog njega pa je zgorelo. Gasilci so tudi opozorili, da večinoma ne znamo ravnati z ognjem in da bi se bili lahko nekateri rešili. A ljudje se ne zavedajo, da so avtomobili potencialne bombe, s sabo niso imeli vode in tkanine, s katero bi se lahko navlažili in morda preživeli. Tudi jasne poti za izhod iz gozda niso poznali oziroma se jim ni zdelo, da bi se morali zanjo zanimati, preden so se podali v gozdove. Skratka, kadar gremo veselo v svet na dopust, bi bilo dobro vedno poskrbeti za svojo varnost. Človek naj bi bil varuh samega sebe, namesto da računa vedno na ugodne okoliščine po meri za svoja pričakovanja »naročenih idealnih razmer.«

Stik z naravnimi silami, ki nas vsak hip obkrožajo, zahteva poznavanje življenjskih zakonov in torej modrost. Modrost je vedno skromna in obenem močna. Usmerja nas v iskanje varnosti in v prepoznavanje vseh možnih virov moči. Pred naravo smo majhni, to je preprosto dejstvo.

Zato poleti pazimo, da vsak dan poskrbimo za svojo varnost in nego živosti vseh svojih sil. Zavestno stopimo tudi v senco, se umaknemo v samoto, se potopimo v tišino in hlad, poiščemo sodelovanje drugi delov sebe, tistih, ki uravnovešajo divjo in čudovito sončno premoč.

Tako bomo lahko stali v zenitu, ko je čas, in mu bomo kos, obenem pa bomo zaščiteni. Lepo je biti pripravljeni za vse, kar soustvarja poletno razkošje, čeprav je poleti najmanj vidno …


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...