Pojdi na glavno vsebino

Poleteti v zrelih letih

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Poleteti  v zrelih letih

Tradicionalna vzgoja odmeva v vseh, ki smo danes v tretjem življenjskem obdobju. Če jo obdelujemo, smo ji kos.

Generacija tradicionalno vzgojenih žensk se sicer že leta prebuja, a usedline so še tu in prav je, da jih kdaj pogledamo vitalno in brez vdaje, češ, saj je že vse mimo. (Moškim tudi ni bilo prizaneseno, a o tem drugič).

Suverenega življenja marsikatera od nas še ne zmore v tisti meri, kot hrepeni. Med starši, partnerjem, otroki in sorodniki iščemo mesto za svoje lastno življenje in opažamo, kako nas okolje najraje obravnava kot tiste, ki so na voljo in vedno dosegljive za najrazličnejše usluge. Kot da je naša usoda dokazati našo plemenitost, kot da JE TO naš smisel in glavni cilj, ne pa, da občutimo sebe in da živimo v resnici, po svoji meri in v pravični izmenjavi prejemanja in dajanja.

Kot deklice smo večinoma doživljale, da je odločnost zoprna, vztrajnost moteča, jeza pa nevarna. Kako se lahko potem izražam? V skladu s to izkušnjo postane moj slog izražanja približno tak: nikoli ne govorim jasno in odločno, ampak negotovo, nejasno in po ovinkih, nedosledno, z občasnimi izpadi in umiki, z blokiranim telesom, ki ne sme napadati, s prekinjanjem svojih misli in želja v upanju, da bomo druge ganile s svojo dokazano ljubeznijo.

Na kratko: s tlačenjem bolečine in zamere, s prisilno prijaznostjo in spravljivostjo, z vulkanom v trebuhu in z razjedanjem lastnih kosti.

Postati suverene je zato odločitev, ki terja vsakodnevno učenje in vajo, spremstvo in povezanost s tistimi, ki podpirajo našo pravico do lastnega življenja. Veliko žensk se na pragu starosti odloča za hobije, potovanja, delo v društvih, pohodništvo, prostovoljstvo ... vse to je dobrodošlo in nas lahko bogati.

Važno pa je pogledati v globino in se vprašati, koliko smo naredile za osvobajanje čustev in telesa v najožjih odnosih. Tam so korenine naše moči in našega veselja do življenja in tam naše bitje najbolj potrebuje pozornost in nego. Biti delavne in živahne navzven je eno, biti žive in izpolnjene navznoter je nekaj drugega,

Lepo staranje je sad dela navznoter in nikoli ni prepozno, da se ga lotimo. Vsak korak je dragocen in vsak dosežek bo pomemben za to, da se bomo iz leta v leto manj bale zahtevne prihodnosti.

Računale bomo namreč nase, na izvir modrosti, moči in radosti, ki ga izkoplje vsak ženska, ki sreča svojo dušo.

Podobno velja za moške, ki so tudi bili vzgojeni v služenje dolžnosti, uspehu in pridobivanju in jih je kdo le redko vprašal, kaj čuti njihovo srce in česa bi bili potrebni, da bi se počutili ljubljene.

Zato vabljene in vabljeni v naš krog, ker je potovanje v zrelih letih velika možnost za stik z delom sebe, ki čaka od nekdaj, da pride na vrsto in nas popelje na cvetoče pašnike za dušo in hrepeneče telo.


Oznake: osebna rast staranje

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...