Pojdi na glavno vsebino

Pokaži, česa ne znaš

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Pokaži, česa ne znaš

Pokaži, kaj znaš ... tega smo vajeni. Lepo se je izkazati. A tudi povedati, da ne znamo in ne zmoremo, in biti v tem ovrednoteni, je čudovita izkušnja varnosti.

Sebi povedati, da česa ne znamo in ne zmoremo, in dojeti, da se pač tega nikoli nismo naučili, je prvi korak iz nemoči in osramočenosti. To povedati krogu, ki mu zaupamo, je še lepša izkušnja. Izkušnja, da pač ne moremo znati, če se nismo naučili, in da to ni sramota, ampak nam vsem skupen človeški položaj, je izjemno odrešujoče.

Šele potem lahko dojamemo, da se morda lahko začnemo tega učiti in izberemo, da se bomo temu posvetili. Ali pa odločimo, da v to ne bomo vlagali in da bomo odprto živeli resnico, da česa ne zmoremo in ne znamo, ker smo izbrali kaj drugega.

Zavest, da znamo le tisto, česar se naučimo, in da se ne more vsak prav vsega naučiti, kar bi rad zmogel, ni preprost dosežek. Pomeni postati pošteni in prosojni, ko gledamo vase. Lepo je živeti, ko ni treba prikrivati svoje omejenosti. Lepo je deliti to svobodo v skupini, ki verjame v vrednost te prosojnosti.

Seveda se je potrebno naučiti dostojanstva v tej skromnosti ter mirno vzdržati obsojanje, vzišenost in nadutost tistih, ki pa mislijo, da vse znajo in zmorejo. A tudi tega se lahko naučimo. Učiti se je lepo pod pogojem, da v tem ni prisile, strahu pred neuspehom in posmehovanjem, zato se je važno povezovati z ljudmi, ki so iskreni in tudi samo radi priznajo, česa še ne znajo in ne zmorejo in česa verjetno nikoli ne bodo dosegli. Odličnost lahko dosežemo le tam, kjer damo vse od sebe in dovolj dolgo. A zakaj ne bi bil vsak odličen le na svojem in ne bi drugim pustil, da uresničujejo svoje?

Obilje sveta se nam razodeva, ko vsak na svojem vrtu vzgojimo svojo najlepo rožo, smo srečni, da je zacvetela, in jo pokažemo tistim, ki jim bo dragocena.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...