Pojdi na glavno vsebino

Počakaj, da se zjasni

Počakaj, da se zjasni

Sodobni ljudje so kronično nezadovoljni. Eden od razlogov je nestrpnost.

V osnovi deluje prepričanje, da vemo, kaj bi se moralo dogajati, da bi nam bilo dobro, pa se noče dogajati!!! Ne opažamo, da nam v resnici sploh še ni jasno, kaj si res želimo, kaj čutimo, kaj se dogaja okrog nas. Ne opažamo bistvenih malenkosti, saj si ne damo časa.

V tej drži se potem seveda odločamo v nejasnosti. Ko je okrog nas megla, ko nam ni jasno, kaj čutimo, ko nam tudi ni jasno, kaj si želijo drugi … se naša dejanja ne morejo iztekati v naše dobro in tudi ne omogočajo, da bi nas kdo podpiral.

Jasnost zahteva čas. Vzdržati je treba obdobje dviganja megle brez poseganja. Se usposobiti za čakanje, ki razbremenjuje.

Dve vrsti čakanja poznam. Eno je tisto živčno, ko stojimo v vrsti in nas razganja od sitnosti in se jezimo. Tako čakanje ne prinaša ničesar. Samo trpimo.

V drugem čakanju pa uživamo. Doživljamo ga kot čas, v katerem ni potrebno delovati. Lahko počivamo kot tisti na vrhu gore, ki čaka, da se jutranje megle dvignejo in postanejo skale in previsi razvidni. Ve, da bo sestop prelep in navdihujoč.

Takega čakanja se je potrebno naučiti. Razumeti, kaj pomeni, kaj prinaša, zakaj je dragoceno. Zmoremo ga, ko odrastemo v modrosti in ko ne mislimo, da smo pametnejši od življenja, ki nas ustavlja.

Meni je zastoj neštetokrat preprečil korake, po katerih sem hrepenela. Morala sem čakati. Še in še. Včasih je trajalo obupno dolgo. Počutila sem se neuslišana, prevarana in nemočna žrtev.

Potem se je neprehodna megla dvignila in zagledala sem, kaj je bilo spodaj. Vsakokrat sem dojela, da me je zastoj rešil pred korakom v brezno, pred veliko napako ali celo pred katastrofo.

Morda bo tudi vas.


Oznake: osebni razvoj nestrpnost čakanje


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...