Pojdi na glavno vsebino

Pametni telefoni niso za otroke

Maria Rita Parsi, ena najbolj uglednih italijanskih terapevtk za otroke, ki sodeluje s sodstvom že več desetletij in je napisala veliko knjig, v enem svojih zadnjih člankov pravi dobesedno, da do 12 leta otroci ne bi smeli imeti prenosnih telefonov.

Dodaja tudi pravila:

  • mladoletni naj bi vsak dan pokazali staršem (kot da "delijo"), kaj imajo na telefonu. Zakaj mislimo, da imamo pravico vedeti, kdo so njihovi prijatelji, kaj pijejo in jejo in kam hodijo na obisk, kaj pa imajo v svojem "telefonu", naj bi bilo osebna stvar otrokove svobode?
  • izklopili naj bi zadevo ob uri kosila in med skupnimi pogovori (ter seveda ponoči, pravim jaz). Tudi ure uporabe naj bodo jasno dogovorjene. Veliko drugega je, kar naj otrok doživlja, da se razvija.
  • poleg tega bi morali biti starši sposobni upravljati vse funkcije, ki jih zna uporabljati mladoletnik.

Podobno je odveč navada, da imajo mladoletni sami računalnik v svoji sobi. Menim, da bi bil družinski računalnik lahko dovolj za vse, kar naj bi otrok počel in je lahko zanimivo in vzgojno, lepo in navdihujoče. Zakaj bi moral imeti vsak družinski član svojega???Se ne bi lahko naučlii sodelovanja in ekološke delitve dobrin že v družini?

Slovenska strokovnjakinja I. Klemenčič pravi, da v šoli, na izletih in taborjenjih itd. ta "telefon" nima kaj iskati. Nekateri pravijo, da zagotavlja varnost. Ne, uničuje jo, kajti ustvarja nevarne priložnosti za igro z ognjem, snemanjem česarkoli, podžiga neslane ideje o zabavi na račun dogajanja koga v stiski.

Druženje med mladimi zahteva pristni stik, vse ostalo samo slabša komunikacijo. Starši in spremljevalci imajo dolžnost, da ob večernih izhodih zagotovijo varnost in stike na bolj konkreten način in si za to tudi prevzamejo odgovornost - ne da jo zaupajo aparatu, polni bateriji in signalu.

Morda se zdi ekstremistično - in je. Toda ekstremizem je za sedanje stanje, ki postaja noro in izjemno nevarno, edini pametni odziv. Odrasli namreč neodgovorno gledajo na telefon kot na telefon. To je kot misliti, da lahko otrok vozi avto zato, ker zna sedeti v svojem lesenem avtku in ga varno voziti po vrtu ali parku.

Nekaj argumentov za stvarnejši pogled na zadevo, da boste presodili, ali ni ta težko obvladljivi mehanizem potencialno nevarnejša od pištole. Ali je ekstremizem, če otroku odrekam uporabo pištole?Odrasli na ta aparat neodgovorno gledamo kot na telefon. To je res strašna pomota.

Pametni telefon NI telefon. In tudi pameten ni. Ta pridevnik naj pripada le človeku, ki si to zasluži! Že to, da so ga tako poimenovali,je sprevrženo in v službi trga, ki je iz otrok in mladih naredil svoj najlažji plen ter meša živo in neživo.

Kaj v resnici je ta elegantni, sijoči in privlačni aparatek, ki ima videz nedolžne igračke?

Je Tv oddajnik v živo, iz katerega lahko otrok anonimno sporoči, pokaže, reče karkoli komurkoli kjerkoli.

Je cel dan odprt sprejemni center za karkoli in kogarkoli ob vseh urah, da pripelje kogarkoli, ki lahko pokaže in reče karkoli našemu otroku.

Je na stežaj odprto okno, skozi katerega lahko vsakdo vidi v življenje našega otroka in družine, če le zna odpreti okno.

Je orožje, ki omogoča napad in uničevanjer dobrega imena mimo vsakega sodišča, priče, ki pozna resnico, branilca.

Je trgovina za karkoli kdo hoče prodati, pa naj bo tudi nevarno, sovražno, ukradeno, prodaja pa poteka ob vsaki uri in nihče ne more nadzorovati in preveriti kakovosti, izvora in poštenosti prodajalca.

Je nekaj, kar zna uporabljati samo usposobljena, zavestna in odgovorna oseba z izkušnjami. Pogosto niti odrasli nismo sposobni samozaščite, ponudba pa, kot sami vidite, je agresivna in nenehna, in iz ponudbe je postala vse bolj vsiljevanje in obsedanje.

Kako bi lahko otrok zmogel, kar še večina odraslih komaj zmore?


Oznake: za starše


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...