Pojdi na glavno vsebino

Ovire niso kazen

Ovire niso kazen

Če gledamo na ukvarjanje z ovirami kot na krivico ali trpljenje, se zavajamo.

Prizadevanje za svoje želje vsi kdaj doživljamo kot krivično muko. Kar naprej se nekaj zatika. Cilj se izmika, nikoli ne gre gladko ... Drugi ne pomagajo. Življenje nam meče polena pod noge. Zakaj se je treba vedno mučiti???

Včasih nam je hudo, ko se potegujemo za tisto, česar smo potrebni in vemo, da nam pripada: nežen dotik, pravično plačilo, upoštevanost. Sprašujemo se, zakaj je potreben napor, zakaj to vsakodnevno bojevanje za trenutek miru, srečnega predaha, potolaženosti in upanja. Ali si je res treba prav vse izboriti?

Želimo si, da bi kdaj dobili zastonj in samo zato, ker je naše življenje dragoceno.

A srčno bojevanje za uslišanost nam ni naloženo in ni prestajanje kazni. Ponujeno nam je, da se posvečamo živi umetnosti, ki izraža in razvija našo ustvarjalno moč. Ponujena nam je izkušnja veličine.

Res, včasih dobimo kaj popolnoma zastonj in od ljudi, ki jih niti ne poznamo. Priznanje, prijazno besedo, pomoč. Vsi kdaj to doživimo. Lepo je biti obdarjeni.

A vse ostalo je sad naših izbir. Pot se odvija med križišči, med da in ne, vse je odločanje. Ko odločamo, doživljamo sebe in svojo vrednost, svojo edinstveno naravo. Nismo srečni, če stvari padajo z neba, čeprav si domišljamo, da bi bili, če bi nas zasula sreča brez truda, za katero bi vsak dan poskrbeli drugi. V našem dnu živi velika in nepopustljiva potreba po samostojnosti, po moči, po izkušnji, da smo življenju kos vse bolj.

S tem gradimo svoj občutek varnosti, veličine in dostojanstva.

Vedeti, da zmorem, postane resnica, na katero lahko naslonim svoj občutek varnosti. Kako se lahko počutim varno na svetu, če moram vse najlepše dobiti brez lastnega prizadevanja, kar pomeni, da moram samo čakati in upati v uslišanost?

Spoznanje, da je blagodejno biti vedno prisotni in dejavni v svojem življenju, nam prinese olajšanje. Vemo, da smo tu. Vemo, da so tu tudi drugi in da nas podpirajo, ko stopimo v občuten stik. Vemo, da zmoremo vztrajanje, soočanje s svetom, izpeljavo poti tisočerih korakov. Postajamo izkušeni bojevniki življenja, usposobljeni za karkoli in zato varni.

Zato se ne pritožujmo, ko se je treba spet potegovati za svoje želje, pa smo upali, da bo šlo samo ali zastonj. Življenje nas izdatno podpira, če vzamemo nase svoje dneve polno in velikodušno, čuteče in delavno. Brez naprezanja, s pavzami, v katerih si oddahnemo, da ne zaidemo v izčrpanost.

Naša delavnost za uresničevanje želja ni garanje. Je le uvajanje v mojstrstvo, ki globoko pomirja in osrečuje.

V izkušnjah, ko je zahtevno, a smo nazadnje oviram kos, se naše srce širi in naša drža krepi. In ko pridejo trenutku uspeha, smo jih sposobni uživati, sprejeti v svojo veliko dušo, v svoje žilavo telo, ker čutimo, da kraljujemo svoji notranji deželi.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj ovire napor

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...