Pojdi na glavno vsebino

Otroci za jutri

Občasno se zgodi, da kdo zmore nov, razbremenjen pogled na težavo, ki nas pesti. Zgodi se temeljni premik, sprememba smeri. Zaveje veter stvarjenja ... in ovira v mislih pade, odprla se je nova pot. V trenutku, ko omogočamo otrokovo ustvarjalnost, delamo ne le zase, temveč tudi za prihodnost človeštva. Vsak ustvarjalni vzpon človekovega uma je namreč rešitev nove naloge, pomoč za nekaj, kar kliče po rešitvi. Otroci so nosilci teh možnosti.

Otroci za jutri Ustvarjalnost je najkrajša in tudi najbolj osrečujoča pot za reševanje naših tegob, za povečevanje družbene blaginje, za pospeševanje sporazumevanja med ljudmi z novimi orodji. Bolezen, trpljenje, nasilje, duhovno mrtvilo ... vse to potrebuje ustvarjalni navdih, ki zažene najboljše, kar je v človeku. Otrokovi možgani se rodijo nedokončani, še dolgo let po rojstvu se v njih dogaja proces stvarjenja, ob katerem imajo odrasli bistveno vlogo. Zato dopuščajmo, da se v otroku razživi pisani ognjemet opažanj in hipotez o svetu ... dopuščajmo čudenje, ki ga zmore le tisti, ki prvič vidi svet. Predvsem pa negujmo in varujmo neodvisnost otrokovega duha. Ustvarjalnost je predvsem dejanje neodvisnosti: samo samostojen, neobremenjen človek lahko najde lažjo pot, ki je obenem tudi boljša pot. Poleg tega je ustvarjalnost sad igrivega, radovednega raziskovanja, odklon malikov. Svoboden otrok se ne boji razsežnosti svojega uma, stopa v neznano brez panike, naslonjen nase. To zmore otrok, ki ni ogrožen. Zato je prvi pogoj, s katerim omogočimo rast ustvarjalnih otrok, skrb za njihov občutek varnosti. Če nam bodo zaupali, ker bomo čuteče navzoči, zanesljivi in verodostojni, bomo vzgojili male raziskovalce, bistre glave z gorečim srcem. Če bomo bedeli nad njihovim dostojanstvom in se izogibali poniževanja in posmehovanja, bodo otroci vzljubili slast ugibanja, poskusov, tveganja. Bistveno je ustvarjanje vzdušja, v katerem ni tekmovalne napetosti. Gotovo, potrebno je delo, potrebno je znanje. A vse to je šele grmada, ki čaka na prinašalca ognja. Brez ustvarjalne iskre bomo imeli samo obilo nagrmadenega lesa in noč brez kresa. Ustvarjalnost namreč sovpada s posebnimi stanji zavesti, ki so blizu sanjam in razpustitvi vsega znanega. Tako kot riba ne diha na kopnem, tako prestrašen otrok pod storilnostnim pritiskom neha biti ustvarjalen. V tekmovalnem in razumarskem vzdušju, v krčeviti negotovosti umirajo nove ideje in otroška iskrivost. Skrbimo za odnose in okolje, v katerem bodo otroci lahko dozorevali pod našo sončno ljubeznijo, čvrsti in žilavi, sposobni vzklikati, da je cesar nag!

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...