Pojdi na glavno vsebino

Opažanja ob božiču

Opažanja ob božiču

Letos opažam, da je doživljanje božiča tudi sočutna izbira.

Včasih se mi je zazdelo, da je božič že tako porabniško pokvarjen ali pa v bistvu neuresničljiv, da bi ga najraje preskočila. Letos pa sem malo globlje opazovala dogajanje in opazila, kako se v ljudeh - pa čeprav le za kratek čas - prebudi želja, da bi bil svet drugačen, da bi dali svoj prispevek, da bi pozabili na grenkobo in zamero in se prepustili sanjam o lepotah bližine in potolaženosti. Dotaknili so se me pogosti prizori v moji okolici, ko se se ljudje nerodno obdarovali, togo objemali in na hitro poljubljali, a je bilo čutiti otipljivo željo, da bi bilo drugače. Zaznavala sem nemoč, da bi potegnili iz sebe zatajeno zaupanje in prisrčnost. Odprla sem se temu novemu pogledu v človeško ranljivost in sklenila, da ne bom več kritizirala božične navlake in obveznega obdarovanja, kajti božič prebuja (ne glede na to, ali je kdo veren ali ne) nekaj, kar je večje od vsega, kar je trgovina s čustvi navalila nanj. V nas tli hrepenenje po zavetju in lučkah v temi, po toplini, po tem, da bi znali čuteče obdarovati in da bi bili obdarovani in da bi skupaj izkusili pretok ljubezni in obilje razumevanja.

Vsak lahko izbere, ali bo za božič predvsem kritiziral in zagrenjeno trosil ujedljive pripombe in iskal razloge, da se zgraža. Lahko pa pogleda v hrepenenje soljudi in pusti, da se ga dotakne, kar molče kliče po opaženosti. Vsi smo omejeni, nerodni in zmotljivi, ko želimo narediti kaj lepega za druge. Bodimo prizanesljivi do sebe in drugih ... in prazničnost bo našla pot do nas.


Oznake: osebna rast prazničnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...