Onkraj vseh vlog

V vlogo lahko zavestno vstopimo iz utemeljenega razloga in to je dobro. Toda ali znamo iz nje tudi izstopiti v zavesti, da je to le del nas? Skrbna mama, odgovoren oče, zanesljiv sodelavec … so drže, ki zajamejo določen izbor občutkov, misli, dejanj, a niso vse, kar smo. Ko se razmere spremenijo in najljubša ali izključna vloga ni več mogoča, ostanemo s praznino v sebi.

S prevzemanjem vloge ni nič narobe, a potrebujemo tudi izpolnjenost globinskega dela sebe, tistega, ki se je rodil z nami in ni povezan z vlogami. Ta del je neizčrpen in ustvarja našo enkratnost. Imenujemo ga dar, a lahko bi tudi rekli, da gre za temeljno obdarovanost, za sposobnosti, ki omogočajo občutek polnosti in presežnega.

Začutiti to dragoceno nebo v sebi je mogoče le, če se temu posvetimo.

To bomo iskali skupaj na januarskem srečanju Vere vase.

Članek v celoti bo na voljo v zborniku Vera vase vsak dan 2025.