Pojdi na glavno vsebino

On je kriv

Marsikdaj si ženske razlagalo moške reakcije precej po svoje.

Marsikatera ženska bi rada, da bi jo mož vprašal, kaj se ji dogaja, kaj čuti, kako razmišlja … Želi si, da bi vztrajal, če ji je težko govoriti, vlekel iz nje, kar ji je mučno, pomagal pri razkrivanju težjih resnic. Če bi jo imel rad, bi to naredil!

In marsikateri moški misli, da je spoštovanje v tem, da NE sprašuje, NE vztraja, NE pozveduje in NE vleče iz drugih, kadar jim je težko. In zelo ga moti, če kdo to počne z njim, zdi se mu nasilno in nespoštljivo.

Predpostavlja, da bi ona, če bi RES želela, pač povedala. Če ne pove, je zato, ker očitno NE želi. To je torej njena stvar, njena odločitev. Zakaj siliti? To je vendar narobe, da drugega silimo. To je pogosta, čista in jasna »moška« logika. Toda ona bo njegov umik razumela kot nezanimanje in zavračanje potrebe po bližini in podpori.

Še drug primer.

Moški reče kaj oblastnega in hoče uveljaviti svojo voljo glede skupnega življenja. Ona začuti bolečino prezrtosti, ker je že enkrat povedala, kaj si želi, on pa tega očitno ne upošteva. Žena prizadeto zameri, obmolkne in popusti. Kako on to razume? Da se je žena premislila in da se zdaj strinja. Seveda! Če se ne bi strinjala, bi vztrajala in povedala, da nikakor ne bo sprejela odločitve. Če molči, pomeni, da ji je prav. Tudi sam umolkne, kadar pristane na kompromis in potem pusti vse to za sabo in takoj misli na druge stvari.

Vse to vodi v nezaupanje in razhajanje.

Ko želimo biti slišane, je treba SAME prevzeti nase odgovornost uspešne izpeljave. On ni dolžan pomagati, čeprav je seveda dobrodošlo. A govoriti, da zato ne moremo izraziti sebe, ker on ne pomaga, KOT BI MORAL, je prelaganje odgovornosti. Za uresničenje lastnih želja, za uspešno pogajanje naj bi poskrbele same. To je naša naloga.

Še druga ugotovitev: ko kaj želimo, je treba vztrajati. Zlepa, a nepopustljivo je treba DOKAZATI, kaj nameravamo doseči. Svojo moč je potrebno izraziti, da postane vidna in drugemu dostopna kot dejstvo. Zahtevati, da bo želja nemudoma sprejeta, pomeni, da ne pristajamo na moč drugega, na njegovo pravico, da se poteguje za svoje - drugačne - želje.

Nam samim je poverjeno vztrajanje do cilja. S tem, da razvijamo svojo neodvisnost in moč vztrajanja, naredimo velik korak do razumevanja med moškim in žensko.

Seveda niso vsi moški in ženske taki, kot jih tu opisujem, a nekatere se (ga) boste prepoznale …

Samo pogled v lastno odgovornost (in v odstopanje od nje) nam prinese olajšanje in samospoštovanja. Bolj bomo res močne, manj bo v nas grenkobe in zamer - in več bo ljubezni do moškega.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...